Električni avto naj bi čez deset let vozila petina Slovencev
Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.
Nove vzpodbude za prehod na električni avto
Naša vlada želi do leta 2025 omejiti prodajo oziroma registracijo novih vozil, ki bodo v zrak izpustila več kot 100 gramov na prevožen kilometer, po letu 2030 pa naj bi bila meja izpusta CO2 celo pod 50 grami na prevoženi kilometer, vendar brez da bencinskega zamenja električni avto, scenarija ne bo možno uresničevati.
Na Eko skladu je v letošnjem letu možno pridobiti 7.500 evrov državne subvencije za električni avto, za priključni hibrid, pa se je pomoč letos zmanjšala iz 4.500 na 2.000 evrov. Ena boljših pridobitev za nove uporabnike e vozil je, da naj bi električni avto odslej vozili po rumenih pasovih in z njim brezplačno parkirali v mestih, ter ga označevali s posebnimi registrskimi oznakami. Za nakup električnega vozila pa je med drugim načrtovana tudi višja subvencija kot doslej, vendar le do določene cene novega vozila. Dodatno naj bi se uvedle ugodnosti za rabo električnega avtomobila za poslovne namene, hkrati pa ima vlada interes, da razširi mrežo javnih polnilnih postaj.
Ali bo čez deset let električni avto vozilo petina Slovencev?
Slovenci nikakor nismo enako ambiciozni kot Norvežani, ki električno mobilnost sprejemajo hitreje od vseh drugih tekmecev. Ali bo čez deset let električni avto vozilo skoraj petina Slovencev, bo pokazal čas. Strategije preteklih vlad na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v povezavi z alternativnimi gorivi do 2030 so predvidele 17-odstotni delež električnih avtomobilov, med lahkimi tovornimi vozili naj bi bilo 12 odstotkov električnih, tretjina vseh avtobusov naj bi do 2030 vozila na stisnjeni zemeljski plin, skoraj 12 odstotkov težkih tovornih vozil pa na utekočinjenega.
Električni avto 2030 – stanje zunaj Slovenije
V Parizu nameravajo do leta 2030 prepovedati vsa vozila na bencinski ali dizelski pogon, do leta 2040 pa naj bi na cestah povsod prepovedali vsa tovrstna vozila. V Sloveniji sicer v letu 2019 registracija povsem električnih vozil naj ne bi predstavljala več kot cca. 1 odstotek prodaje novih vozil, vendar se stanje vidno izboljšuje.
Recimo v Nemčiji električni avto ustreza sedmim odstotkom vprašanih. Električni avto v Nemčiji navdušuje pogojno, vprašani bi zamenjali obstoječi avto, če bi doseg z električnim avtom z enim polnjenjem znašal več kot 500 kilometrov. Vzpodbudno ob tem je to, da cca. 40 odstotkov teh anketirancev meni, da je polnjenje baterije, ki traja več kot pol ure zanje popolnoma sprejemljivo.
Subvencije naj bi se za električni avto in ostala električna vozila dodeljevale vse dokler na naših cestah ne bo vozilo 20 tisoč povsem električnih vozil.
Prvi osebni avto, ki so ga prototipno predelali v električnega, je Renault Twingo iz leta 2009, ki z enim polnjenjem akumulatorjev dosega 180 kilometrov ter hitrost do 110 kilometrov na uro. Foto: Transition-One, vir slike: siol.net/digisvet
Norvežani želijo voziti povsem brez izpustov
Zgleden primer je Norveška, ki si je zastavila cilj, da bodo do leta 2025 vsi novi avtomobili povsem brez izpustov. Čeprav na Norveškem ne poznajo neposrednih državnih subvencij za nakup električnega vozila pa je z davčnimi olajšavami in drugimi ugodnostmi Norvežane že prepričala, da je nakup baterijskega vozila bolj smiseln kot vozila z motorjem na notranje zgorevanje. Najpomembnejša je nižja obdavčitev za električni avto in brezplačna uporaba parkirišč in avtocest, celo brezplačna uporaba trajektov in predorov. S tem, da Norvežani elektriko za električni avto pridobivajo izključno iz obnovljivih virov.
Predelava v električni avto traja en dan
Nedavno smo zasledili francosko zagonsko podjetje Transition-One, ki za dobrih 8.000 evrov obstoječe osebno vozilo predela v električno, in to v enem samem dnevu. Njihova tehnologija predelave pa trenutno zmore vgradnjo električnega motorja, akumulatorjev in povezane nadzorne plošče v starejše modele avtomobilov znamk Renault Twingo II, Fiat 500, Citroën C1, Peugeot 107, Toyota Aygo in Volkswagen Polo.
Želite več informacij? "*" indicates required fields