»Slovenijo moramo promovirati kot gozdno državo, ki zna les predelati v končni produkt z višjo dodano vrednostjo. V Sloveniji bi potrebovali stari Slovenijales,« je na Konferenci Les – poslovna priložnost za podjetništvo na 49. MOS poudaril Rok Frol iz KGŽ d.o.o. PE Stolarna. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek pa je zbranim udeležencem zagotovil, da bo ministrstvo oz. vlada k težavam lesarske industrije pristopala sistemsko, saj stvari ni mogoče spremeniti čez noč.

»En kubični meter lesa skladišči tono ogljikovega dioksida. To pomeni, da z eno leseno hišo razbremenimo okolje za toliko ogljikovega dioksida, kot se ga v ozračju z izpušnimi plini nakopiči v triindvajsetih letih,« je na konferenci, ki jo je danes na MOS pripravil Direktorat za lesarstvo v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, poudaril Bogdan Božac iz mariborskega podjetja Marles hiše. To je le ena od številnih prednosti, ki jih les ima.

 

slovenski les stolarna

 

Množico prednosti lesa so s primeri dobrih praks nanizali sodelujoči na konferenci, s katerim želijo na direktoratu poudariti, da je les material, ki ima estetsko, oblikovalsko in tržno vrednost, in da je zato priložnosti za podjetništvo veliko. »Ministrstvo se letos kot celota predstavlja z direktorati; v okviru tega smo pripravili nekaj aktivnosti, razstavo lesenih izdelkov Čar lesa v dvorani E, konferenco in okroglo mizo Les je priložnost za podjetništvo. S sodelavci smo prisotni ves čas in to je priložnost, da se s podjetji pogovorimo o težavah v zvezi z lesno panogo. Njihove ideje so dobrodošle za kreiranje naše politike in ukrepe za naprej. Dosedanji pogovori s podjetniki in obiskovalci sejma to potezo direktorata pozdravljajo in so veseli, da smo se tu predstavili, in da lahko izmenjamo poglede na razvoj lesarstva,« pojasnjuje generalni direktor Direktorata za lesarstvo Jože Prikeržnik.

Direktorat je bil ustanovljen lani, z namenom, povečati rast lesarstva: »Želimo, da se les predela v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Želimo dvigniti rast lesarstva in ustvariti razmere za gospodarsko rast. Uvesti želimo dolgoročne ukrepe za revitalizacijo industrije in razvoja. V prihodnje bomo oblikovali politiko in aktivnosti za razvoj lesne panoge. Pričakujem, da bomo aktivnosti skupaj s podjetniki še okrepili ter dosegli cilj, to je, da lesarstvo postane ena od najhitreje rastočih panog v Sloveniji.« Obljublja, da bodo aktivnosti usmerjene v nova delovna mesta, povečanje dodane vrednosti, energetske učinkovitosti, v povezovanje gozdno-lesne verige in povečanje zavedanja pomena lesa ter v pomoč novo nastajajočim podjetjem.

»V Sloveniji imamo pet milijonov kubikov lesa, od tega dva milijona kubikov hlodovine, iglavcev. Polovico razžagamo v Sloveniji, ostalo so listavci in les slabše kakovosti. Podpirali bomo celovito rabo lesa, razvoj gozdne verige in vse šibke člene. Les je priložnost za podjetništvo in je le kocka v mozaiku prizadevanj,« še dodaja Prikeržnik.

Rok Frol iz KGŽ d.o.o. PE Stolarna je prepričan, da ima Slovenija možnost, da v prihodnosti postane evropski center lesno predelovalne industrije. »Prava dodana vrednost je v končnih produktih. Če želimo, da so dobri, morajo biti inovativni. Prvi korak k temu je, da spodbujamo mlade, da se zaposlujejo v lesni stroki in da že izobražene mlade vključimo v projekte.«

Kljub temu, da se vsi zavedajo pomena lesa in da najbrž vsi, tudi država, stremijo k istemu cilju, pa podjetniki kličejo v en glas, da bo potrebno rešiti stvari na nivoju države. Alojz Selišnik iz podjetja Melu mizarstvo je nanizal nekaj ključnih težav: »Predelava lesa zahteva veliko delovnega časa, ki je preveč obdavčen, konkurenčnost pa je na meji rentabilnosti. Zaradi tega trpi lesna veriga, saj se vezi med posameznimi segmenti trgajo. V Sloveniji nimamo tovarne ivernih plošč in nimamo tovarne, ki bi imela več kot 300 zaposlenih. Lesarstvo je usmerjeno v izvoz, kjer moramo konkurirati državam z bolj konkurenčnim okoljem. Ni zadosti, da konkuriramo na trgu, saj konkuriramo v okviru države, ki pa ni konkurenčna. Lesarji bi morali imeti več besede. Ni prav, da se z lesom ukvarjajo gozdarji. Naloga zbornice in direktorata je, da naredimo orkester, ki bo bolj glasen.«

Frol je razočaran, da kljub zavedanju, da je lesarstvo perspektivna panoga, tega v praksi ne dokazujemo: »Seznam propadlih lesno predelovalnih podjetij se daljša. V zadnjih dvajsetih letih se je število zaposlenih zmanjšalo za kar trikrat. Namesto da bi les izvažali v končnih proizvodih, ga izvažamo v obliki hlodovine. S tem ne pokažemo dovolj znanja, ki ga je v Sloveniji veliko. Avstrija ima več kot sedem milijarde evrov prihodkov, kar je sedemkrat več od nas. Slovenijo moramo promovirati kot gozdno državo, ki zna les predelati v končni produkt z višjo dodano vrednostjo. V Sloveniji bi potrebovali stari Slovenijales. To je bila blagovna znamka, ki je na globalnem trgu pomenila zares veliko, saj smo s tem pridobili boljše cene. Mislim, da bomo morali proizvajalci s pomočjo države in direktorata združiti moči, da lahko v skupnem imenu nastopimo na tujih trgih.«

Ekstraktivi iz lesa za prehranske dodatke, pene iz tanina, nanofibrilirana celuloza, uporaba odsluženega lesa, je le nekaj primerov inovativne uporabe lesa v praksi, ki bi lahko še kako prišle v poštev v prihodnosti. Seveda pa je med teorijo in prakso še veliko razhajanja, je prepričan dr. Boštjan Lesar iz Biotehniške fakultete: »Poznamo potrebe podjetij, s katerimi sodelujemo, in tudi potrebe raziskovalnih inštitucij. Potrebno je spoznati še možnosti, ki jih podjetje ima, pa tudi vire in opremo, s katerimi razpolagajo v raziskovalnih institucijah. Pomembno bo tudi medsebojno poznavanje in zaupanje. Če tega ni, težko sodelujemo. Sodelovanje si vsekakor želimo okrepiti.«

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek poziva k povezovanju med stroko in znanstvenimi institucijami: »V globalu je treba poiskati projekte, ki bodo lahko »šli skozi«. Prizadevanja direktorata, ministrstva in vlade, da nastavimo nastavke za lesarstvo, so znotraj lesarske panoge povzročile nekaj odpora. Zavedati se moramo, da bo določene ideje težko realizirati, recimo tovarno ivernih plošč. Pomagamo lahko vzpostaviti sodelovanje s tujci. Čez noč ne moremo spremeniti stvari. To je proces, ki ga bo treba spremeniti korak za korakom. Tudi če v Sloveniji postavimo žage, je težava v tem, ker ne vemo, kako bomo izdelke prodali. Težave bo treba reševati sistemsko.«

 

Vir www.ce-sejem.si


Celjski sejem d.d.
   
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe. V kolikor je za pripravo svetovanja ali informativne ponudbe potrebna soudeležba partnerskega podjetja (izvajalca monterskih storitev), soglašam, da obdelovalec (spletni portal www.varcevanje-energije.si) za pripravo ponudbe posreduje oddano povpraševanje ustreznemu partnerskemu podjetju. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.