Do konca lansega julija je bilo v Sloveniji na novo registriranih 768 avtomobilov na električni ali hibridni pogon, medtem ko jih je bilo v enakem obdobju lani manj kot 300. Po slovenskih cestah se tako trenutno vozi 1.200 električnih oziroma hibridnih vozil, infrastrukturno omrežje zanje pa je za zdaj dobro pokrito.
Energetski koncept Slovenije predvideva, da bo na naših cestah do leta 2030 med vsemi avtomobili šestina električnih, leta 2050 pa že dve tretjini. Če naj bi torej čez deset let imeli 200.000 električnih avtomobilov, bomo potrebovali 20.000 polnilnic.
|
Subvencije med najvišjimi v Evropi
Glede na to, da država ob nakupu električnega avtomobila že nekaj let ponuja subvencije, ki so med najvišjimi v Evropi – do 7.500 evrov za 100-odstotno električno vozilo in do 4.500 evrov za priključni hibrid –, se postavlja vprašanje, zakaj se Slovenci v večji meri ne odločamo za električne avtomobile. Še zlasti, če upoštevamo še olajšave pri davku na motorno vozilo, ki je samo 1,5-odstoten, poleg tega so električna vozila oproščena letne dajatve pri registraciji vozil. Kakor pravi Marko Femc, direktor družbe Plan-net, je glavni razlog ta, da se ljudje še vedno premalo zavedajo, da so električni avtomobili že vsakodnevno uporabni, stroški vožnje in tudi stroški za takšen avtomobil v vsej njegovi življenjski dobi pa občutno manjši. Servis, na primer, stane 30 evrov za prevoženih 30.000 kilometrov.
Nakup električnega vozila se dologoročno splača vsakemu, ki prevozi približno 60 kilometrov na dan. Za potrebe povprečnega Slovenca povsem zadošča električni avtomobil z dosegom od 90 do 150 kilometrov, pri čemer so tudi slovenskemu kupcu že na voljo takšni s še enkrat večjim dosegom. Dobro razvita je tudi polnilna infrastruktura, glede na število električnih vozil in v primerjavi z Evropo zelo dobro, ugotavljajo na Društvu električnih vozil Slovenije (Devs).
Po podatkih ministrstva za infrastrukturo imamo trenutno 470 javnih polnilnih mest, avtocestno omrežje je dobro pokrito, vsak večji kraj pa ima vsaj eno počasno polnilno mesto. Kljub temu je v nekaterih regijah še vedno težko najti polnilno postajo. Slabo je pokrit predvsem južni del Slovenije, z izjemo primorske avtoceste in cest ob Obali. Najdaljša razdalja med dvema hitrima polnilnicama je 67 kilometrov, med avtocestnima počivališčema Starine (pri Novem mestu) in Ljubljana Barje.
| Konec prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov? Britanska vlada je v okviru načrta za boj proti onesnaževanju zraka, zaradi katerega vsako leto umre 40.000 Britancev, napovedala, da bo država z letom 2040 prepovedala prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in kombijev. Prepoved bo veljala tudi hibridna vozila, ki imajo električni in bencinski ali dizelski motor. Za ta namen so pripravili tri milijarde vreden okoljski načrt, načrtujejo pa še 255 milijonov funtov težak sklad, namenjen lokalnim skupnostim, da bodo spodbujale uporabo javnega prevoza, nadgradnjo njegove mreže in spremembo cestne infrastrukture, primerne za električna vozila. Britanska vlada bo poleg tega namenila milijardo funtov za razvoj električnih in hibridnih vozil, pri čemer bo 100 milijonov namenila za vzpostavitev nacionalnega omrežja polnilnic. Prepoved prodaje avtomobilov z dizelskimi in bencinskimi motorji je pred tem napovedala že Francija, podobne ukrepe obravnavajo tudi vlade v Nemčiji in na Nizozemskem. | ||||
Vprašanje pa je, kako prijazna je uporaba polnilnic za lastnike električnih avtomobilov. Velika ovira denimo je polnjenje čez noč na urbanih območjih, predvsem ob večstanovanjskih stavbah, kjer parkirišča večinoma niso opremljena z električnimi priključki. Glede na to, da se večina (več kot 90 odstotkov) vseh polnjenj električnih vozil opravi doma ponoči ali na delovnem mestu, torej takrat, ko avtomobila ne potrebujemo, so prebivalci tako imenovanih spalnih naselij močno prikrajšani. Poleg tega naj bi bilo polnjenje čez noč zaradi izravnavanja odjema elektrike iz omrežja podnevi in ponoči ena pomembnejših prednosti uporabe elektrike za pogon vozil.
Trenutno je sicer v Evropi največja težava nesodelovanje ponudnikov polnilnih postaj, saj uporabniki potrebujejo identifikacijsko kartico lokalnega ponudnika, če želijo napolniti svoj električni avtomobil. Do uporabnika bi bila veliko bolj prijazna možnost plačevanja z bančno kartico, kar nameravajo uvesti v Nemčiji. Uvesti bi morali tudi sistem zaračunavanja storitve polnjenja po porabljeni energiji, namesto zdaj uveljavljenega zaračunavanja glede na trajanje polnjenja.
Foto: www.avant2go.com |
S skupinskim nakupom ceneje do električnega avtomobila
Dejstvo je, da bo omenjenih težav manj z naraščanjem števila električnih avtomobilov na naših cestah. Pomemben dejavnik pri promociji električnih vozil so podjetja za izposojo in souporabo, kot sta Avantcar in Avant2Go. V njihovem voznem parku je približno tretjina vseh pri nas registriranih električnih avtomobilov, do konca leta načrtujejo še širitev s sedanjih 150 električnih vozil na 250.
V podjetju Plan-net pa so z namenom spodbujanja uporabe električnih avtomobilov zagnali projekt skupinskega nakupa. V okviru njihove akcijske ponudbe je tako mogoče pri nakupu električnega avtomobila poleg subvencije Eko sklada v višini 7.500 evrov dobiti še dodaten popust v višini 4.000 evrov, če ga kupite skupinsko. Kupci lahko poleg tega električni avtomobil zavarujejo za polovico ceneje, 20 odstotkov popusta jim omogočijo pri nakupu lastne električne polnilnice, 30 odstotkov manj pa plačajo za njeno postavitev. Če se hkrati odločijo še za postavitev domače sončne elektrarne, je ta deset odstotkov cenejša. Po Femčevih besedah nas tako električni avtomobil vključno s porabljeno elektriko stane manj kot 200 evrov na mesec, kolikor porabimo zgolj za gorivo pri avtomobilih z bencinskim motorjem.
