Kibernetski napadi se v svetovnem merilu dogajajo vsako sekundo in 24 ur dnevno. Napadena podjetja ali ustanove niso dolžna nikomur sporočati kaj se jim je zgodilo, zato se o tem malo govori. Če je le možno vdore skrbno skrivajo, saj bi to pomenilo, da niso sposobni preprečiti napadov. Banke na primer, bi hitro izgubile zaupanje uporabnikov, skrbniki sistemov pa svoje službe. Običajno zvemo samo za napade velikih razsežnosti ali take, ki se jih ne da skriti.  

 

Junija letos so z virusom Petya napadli sisteme ki merijo radioaktivnost okrog nuklearke v Černobilu, hkrati je ugasnila internetna stran, na kateri so bili podatki javno objavljani. To pa je bil samo prvi opažen znak, da se nekaj dogaja, v resnici je bilo istočasno napadeno več ministrstev, bank, omrežje metroja in železnice, letališča, pošta in telekom, kar so izključno državne institucije. Čeprav je na ekranih pisalo, da bodo podatki ostali nepoškodovani, če napadeni plačajo odškodnino v Bitcoinih, jih je virus v resnici nepovratno uničil. Domnevajo, da so z napadom poskusili ohromiti delovanje Ukrajine, denarne zahteve pa so samo krinka, saj je bil napad izveden na praznik ukrajinske samostojnosti. Virus je bil tako programiran, da je med napadom odprl dodatna vrata v sisteme, skozi katera bi po odstranitvi lahko izvedli ponoven napad. Vdori so se ponavljali v 2015 in 16, v Naked Security pa domnevajo, da je Ukrajina postala svetovni laboratorij za preizkušanje slabosti energetskih sistemov.   

 

kibernetski napadi

 

Zgodilo se je junija letos, prva vest pa je v javnost prišla pred nekaj dnevi. Znani izsiljevalski virus »WannaCry« je blokiral eno od Hondinih tovarn na Japonskem. Osnovni namen virusa je izsiljevanje denarja in ni namensko izdelan za rušenje računalniških sistemov. Kljub temu je povzročil veliko škode, saj je zaustavil tovarno v Sayami, v kateri dnevno izdelajo 1000 vozil. Medtem so ugotovili, da Wanna Cry izhaja iz Severne Koreje, za Petyo pa vir še ni znan.

Strokovnjaki Kaspersky Laba so objavili, da je 27. junija letos bilo napadeno več računalniških sistemov v Angliji, Nemčiji, Franciji, Poljski in tudi v ZDA. Poročilo E&E News razkriva, da so letos poskušali vdreti v sisteme več ameriških nukleark. Z vdori so hekerji prišli do poslovnih računalnikov, v krmilno elektroniko pa še ne. Ameriške oblasti so napadom dale kodna imena, kar v varnostnem sektorju ni dober znak, kaj šele v nuklearnem. Noben od teh dogodkov, tudi drugod po svetu, ni bil javljen nacionalnim agencijam za atomsko energijo, kar pomeni, da jih upravljalci nukleark ne jemljejo kot grožnjo ali nevaren dogodek. To je zelo kratkovidno, saj so sistemi po vdoru, četudi ni dosegel cilja, veliko bolj ranljivi kot prej. 

 

pasica aplikacija

 

Z Industrijo 4.0 vstopa »internet stvari« v tovarne, preko kiberfizičnega sistema bo proizvodnja upravljana z največjo natančnostjo ter v realnem času. Zaradi povezav lahko tovarne veliko pridobijo, zaradi ranljivosti pa veliko izgubijo. Pa ne samo tovarne, ta način upravljanja uvaja tudi Berlinski vodovod (sistem Water 4.0). Z 10.000 tipali bodo nadzirali vsak košček razvoda skupaj s 150 črpalnimi postajami, varčevali z vodo in odpravljali težave, preden se bodo sploh pojavile. Že ure pred pred nevihto bodo izčrpali vodo iz sprejemnih bazenov in preprečili poplave. Že danes pa jim je jasno, da so zanimivi za teroriste, zato je sistem sposoben prepoznati kje se je to zgodilo, zapreti dovode in speljati vodo naokrog, do porabnikov.

Ne glede na to kdo je napadalec ali kaj je cilj napada, ekonomska škoda zaradi kibernetskega kriminala je ogromna. Leta 2014 je firma McAffe objavila oceno, da je globalna ekonomija zaradi napadov revnejša za 400 milijard dolarjev, strošek pa bo rasel vzporedno z rastjo pretoka podatkov. Zato bo potrebno naprave in znanje varovati bolje kot kadarkoli prej, pri čemer je večplastna zaščita dobra rešitev, popolne varnosti pa ne more zagotoviti noben znan sistem.

Trump pred kratkim izdal direktivo za postavitev posebne vojaške enote, ki bo izvajala kibernetske napade, kar za analitike pomeni, da se ZDA pripravljajo na obsežno kibernetsko vojno. James Comey, šef v FBI, je v nedavnem TV intervjuju podčrtal pomembnost zaščite pred industrijsko špijonažo z izjavo: » V ZDA imamo samo dve vrsti podjetij, tiste ki so jih »shekali« Kitajci in druge, ki ne vedo, da se jim je to že zgodilo.

 

Povezane vsebine

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Investitorje v novi ogrevalni sistem velikokrat prestrašijo cene toplotnih črpalk. Toplotna črpalka je v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja res nekoliko dražja, vendar se marsikdo ne zaveda, da ga lahko premišljena naložba v toplotno črpalko na daljši rok stane veliko manj v primerjavi s kakšnim drugim...

Za nami je energetsko intenzivno leto 2022, ki je minilo v znamenju agresivne vojne Rusije proti Ukrajini. Ruska invazija na Ukrajino je povzročila geopolitični in energetski potres ter zelo resno energetsko krizo v EU. Kljub veliki odvisnosti od uvoza ruskih fosilnih goriv, EU...

V času podražitev vseh vrst goriv je vlada z uredbo zamejila drobnoprodajno ceno plina za zaščitene kategorije. To so v prvi vrsti vsi gospodinjski odjemalci. Med zaščitene kategorije spadajo tudi osnovne socialne službe in mali poslovni odjemalci.

Cena peletov je v lanskem letu z 270 evrov poskočila na 600 evrov - za tono pelet. Razlog za tako velik dvig cen je bila blokada izvoza iz Bosne in Hercegovine, Srbije ter ter še nekaterih držav, od koder je Slovenija uvažala večino lesa za pelete. Zaradi velikega povpraševanja in pretrganih...

Leto 2022 je za porabnike elektrike kaotično. Že lansko leto so, zaradi špekulativnih nakupov surovin na borzah ter korona krize, cene energentov pričele občutno rasti. Cena elektrike se je na veleprodajnih trgih že v letu 2021 podražila za 175 odstotkov. Med slovenskimi...

Veliko ravnih streh in strešnih teras je nastalo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z materiali in znanjem, kot je bilo takrat na razpolago. Zaradi puščanja smo večino teh streh že popravili ali pa samo pokrpali.

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.