Obdobja, ko sta se sonce in dež dokaj enakomerno menjavala so mimo. Napovedi o daljših sončnih ter kratkih in intenzivnih deževnih obdobjih pa se že uresničujejo. Kar pomeni, da deževnica postaja redka viharna dobrina, ki se jo zagotovo splača zajemati, hraniti in uporabljati.

 

Podzemni so najboljši

Podzemni rezervoar je zagotovo najboljša rešitev za shranjevanje deževnice, saj ga plast zemlje ščiti pred svetlobo in segrevanjem. Običajno znaša temperatura vode vse leto med 8 do 12 °C, tema in nizka temperatura pa onemogočita razvoj alg in drugih mikroorganizmov, zato bo voda vedno kakovostna. Če uporabimo nadzemni rezervoar, mora biti ta čim bolj neprepusten za svetlobo, postavimo ga na senčno mesto ali zaščitimo pred neposrednim sončnim sevanjem. 

 

armex armature Lastna ponikalnica

Lastna ponikalnica za viške deževnice je danes najboljša rešitev

 

Sodoben način zajemanja

Dežne kaplje med padanjem najprej zajamejo zračne prašne delce, med prelivanjem po strehi in skozi žlebove pa še drobce opeke in listje. Zato imajo  kvalitetni novejši sistemi vgrajene elemente, ki med pretakanjem in skladiščenjem ohranijo deževnico čim bolj čisto.

Najprej se tekočina pretoči preko filtrirnega sistema, ki umazanijo in del vode odvede v kanal ali ponikalnico, očiščeno vodo pa usmeri v rezervoar. V rezervoar vstopi skozi  dušilni dotočni nastavek, ki se nahaja tik nad dnom. S tem prepreči vrtinčenje vode, drobni delci (< 0,35 mm) se lahko usedejo na dno, z vsakim dotokom pa dovedemo tudi kisik, ki omogoča, da voda ostane vedno čista in sveža. Lažji delci se dvignejo na površino in nato iztečejo skozi pretočni sifon. Zato je pomemben reden dotok deževnice ali dodatne vode, saj zagotavlja kakovost. Zadnjo stopnjo ohranjanja kvalitete vode zgotavlja plavajoče odvzemno mesto, ki jo zajema 10 cm pod gladino vode, kjer sta čistost in kakovost vode najvišji.

 

Odlična za pranje

Poleg zalivanja in izpiranja stranišč bomo z deževnico odlično oprali tudi perilo. Ker je brez apnenca, bo pralni prašek bolj učinkovit, grelnik pa vedno brez vodnega kamna. Deževnica je brez bakterij, zato tudi ta pomislek odpade. Rezervoar je potrebno zaradi usedlin čistiti na vsakih 5 do 8 let, pretočno cev, ki vodi v kanalizacijo pa opremiti s protismradno zaporo in prepreko proti glodalcem.

Izračun primerne velikosti rezervoarja in druge podrobne informacije o sistemih evropskega proizvajalca Graf so na razpolago na elektronski pošti info@armex-armature.si ali telefonu 01/78 69 270.

 

Dodatne informacije na www.cistilnenaprave-dezevnica.si

 

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika Armex armature d.o.o.
   
Ime in priimek:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

 

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.