Zakaj potrošnja domačih surovin, recimo lesa in lesnih goriv ne raste, ko vemo, da imamo izjemne naravne danosti in s tem pogoje domače proizvodnje? Kaj nas ovira, da peleti niso slovenska nafta? Del problema je gotovo premajhna podpora potrošnikov.

 

energoles bohor peleti

 

Peleti so dejansko slovenska nafta z izjemnim razvojnim potencialom. Spadajo med proizvode, ki so življensko potrebni, hkrati pa  so proizvod, ki znatno poceni življenske stroške. Če zamenjamo oljni kotel s peletnim, preidemo na povsem konfortno, samodejno ogrevanje in prepolovljene stroške ogrevanja. Lesne surovine imamo v Sloveniji v izobilju, bolj  trajnostne panoge, kot je izraba lesa, pa ne poznamo. Pa vendar ni zaznati večjih premikov na področju predelave lesa za energetske namene v Sloveniji.

S povečano proizvodnjo pelet, ki so stranski produkt predelanega lesa, bi lahko našo majhno deželo s parimi večjimi peletarnicami naredili popolnoma energetsko samozadostno, cena pelet pa bi zaradi drastičnega odjema zelo verjetno vztrajno padala. Vemo, da so peleti stranski produkt  lesnopredelovalne industrije, kurjenje pelet pa je v primerjavi z drugimi lesnimi gorivi daleč najčistejše, saj je vsebnost vlage najnižja in prihaja do čistejšega izgorevanja (za razliko od drv ali sekancev). S povečanjem »občutljivosti« kupca za slovensko lesno surovino bi zagotovo omogočili večjo porabo energetskega lesa in preprečili izvoz lesa iz Slovenije.

 

Kaj nas torej ovira, da peleti in ostala lesna goriva, ne prevzemajo pomembnejše vloge med energenti, smo se pogovarjali s podjetjem Energoles Bohor iz Šentjurja, ki za proizvodnjo pelet koristi slovensko lesno surovino.

 

energoles bohor miha amon

Direktor, g. Miha Amon, pove, da lesna goriva v Sloveniji zavzemajo v primerjavi z ostalimi energenti 41% delež, ter, da proizvodnja pelet v Sloveniji vztrajno, a počasi raste.

 

Zakaj trošiti domači energetski les?

Slovenski proizvajalec pelet, ki troši slovensko lesno biomaso za proizvodnjo pelet stimulira lesno predelovalno verigo, poleg tega potrošniku omogoča cenovno ugoden, domači energent, katerega prevoz ni vezan na velike razdalje. Poleg tega smo domači proizvajalci pelet pogosteje podvrženi nadzoru kakovosti pelet in se držimo visokih standardov kvalitete.

 

Kaj opažate na področju proizvodnje pelet, je slovenski kupec »občutljiv« na poreklo pelet?

V Sloveniji proizvodnja pelet stalno raste. Ker je ta tehnično in ekonomsko zahtevna, smo bili v zadnjem času priča vsaj 15-im propadlim peletarnam. Velik del slovenskih kupcev ceni slovensko proizvodnjo pelet, veliko pa se jih odloči za nakup naših pelet šele nato, ko naletijo na težave s peleti slabše kakovost iz uvoza. S povečanjem »občutljivosti« kupca za slovensko lesno surovino bi zagotovo omogočili večjo porabo energetskega lesa in preprečili izvoz lesa iz Slovenije.

 

Od kod prihaja surovina za proizvodnjo vaših pelet ter zakaj ste se odločili izključno za slovensko surovino? 

Surovina za našo proizvodnjo peletov prihaja 90% iz okoliških gozdov, ter 10% iz sosednje Hrvaške. Dobavitelji so večji lesni ponudniki iz okolice, med njimi kmetijske zadruge, gozna gospodarstva in manjši zasebni obrati. Slovenski les kot surovino koristimo predvsem zaradi razlogov, da ta ne odteka v tuje roke. Prepričan sem, da lahko slovenski proizvajalci, kot je recimo naša proizvodnja, preprečimo, da surovi les več ne izvažamo v tujino, saj je ta poleg potenciala vode (hidro energije) edini naravni vir energije. Nujno je potrebna zajezitev odtekanja surovega lesa v tujino.

 

energoles bohor proizvodnja peleti

Proizvodnja pelet je opremljena z visoko tehnologijo in robotizirano pakirno linij

 

So vaši peleti pogosto izpostavljeni nadzoru kakovosti ter kako stabilna bo v prihodnosti cena pelet?

Ker smo ustalili kvaliteto dobavljene lesne surovine izvajamo vzorčenje pelet 1x letno (Gozdarski inštitut Slovenije). Cena pelet se je ustalila, tako na surovinskem delu, kot na prodajnem. Cene se bodo na trgu  razlikovale glede na kvaliteto posameznega dobavitelja.

 

Preverjena kakovost pelet je ključna
Vemo, da je pri peletih za optimalno izgorevanje ključna vsebnost trdnih primesi, ki ne smejo biti prekomeren sestavni del pelet, ker so krivci za preveč žlindre in pepela, ter posledičen zastoj peči na pelete. Ne glede na razpoložljivost časa, ki ga ima na voljo lastnik kotla na pelete, kupci potrebujemo pelete, ki ne povzročajo prepogosto čiščenje kotla. Kakovost pelet je odločilna, če ne želimo imeti nepotrebnih izpadov ogrevanja. V primeru, da zaradi prekomernega nastanka žlindre sistem ogrevanja ne deluje optimalno, bo poraba pelet po nepotrebnem večja kot bi bila sicer, s tem pa izgubimo kar smo privarčevali z nižjo ceno pelet.

 

Katere prednosti vaših pelet bi izpostavili?

V procesu paletiranja je pomembno zagotoviti konstantno razmerje  trde in mehke surovine ter vlage, hkrati pa konstantno vršiti nadzor kvalitete vhodne surovine.  Zato kupujemo  80% surovine v goleh (bukova drva, smrekova celuloza) in le te meljemo na asfaltni deponiji. Ob tem zadostimo pogoju, da v proces proizvodnje ne zaideta pesek in zemlja iz skladišč, kot se dogaja v mnogih primerih. Namreč zemljine ni več mogoče odstraniti med proizvodnjo in s tem posledično prihaja do žlindre med izgorevanjem pelet.

 

Kaj je ključno pred nabavo pelet ter kje lahko spremljamo neodvisne teste pelet?

Pri uporabi pelet je ključno, da je gorilec nastavljen glede na  delež mehkega in trdega lesa v peletih, s čimer je omogočeno popolno izgorevanje. Recimo smrekovi peleti izgorevajo hitreje. Preden naročimo celotno potrebno zalogo za celo kurilno sezono je smiselno testirati začetno količino pelet. V kolikor pogosto pelete menjujemo, so potrebne pogostejše nastavitve (smrekovi peleti  hitreje izgorijo in je potrebno večkratno doziranje, bukovi peleti pa dopuščajo večji razmak med doziranjem). Priporočamo, da neodvisne teste pelet pooblaščenih inštitucij spremljate na: http://www.gozdis.si/novice/test-lesnih-peletov-na-slovenskem-trgu-2014-2014-09-09/

 

Je pelete zaradi nije cene smiselno naročiti vnaprej?

Cene pelet po zaključeni ogrevalni sezoni poleti padejo nekje za 10%. Zaradi rentabilnosti sezone pelete proizvajamo celo leto in v kolikor nimamo zadostnih skladiščnih kapacitet določeno količino ugodneje prodamo v tujino veletrgovcem. Nakup vnaprej je zagotovo smiseln, saj je za 2 toni pelet lahko ob taki odločitvi razlika v ceni tudi 80 € ali več. V kolikor skladiščimo pelete v zaprtem prostoru ali pokritem prostoru, je ta popolnoma zadovoljiv za skladiščenje pelet.

 

Zakaj priporočate ogrevanje s peleti?

Ekonomski učinek pelet nikakor ne moremo spregledati. Vemo, da peleti omogočajo 50% nižje stroške ogrevanja v primerjavi z nafto. Takoj zatem je ekološki vidik, saj so peleti CO2 nevtralni in bolj kot katerikoli drugi lesni proizvodi neposredno in stalno vzpodbujajo potrošnjo domačega lesa. Ogrevanje s peleti spada med najčistejše oblike med vso ostalo biomaso. Peleti so primerjalno z nafto 50% cenejši energent, zaradi čistosti izgorevanja pa jih lahko štejemo med najčistejše lesno gorivo. Ne smemo zanemariti še dodatni vidik, t.j. nacionalni interes energetske izrabe lesa. Peletarnice kot je naša proizvodnja pelet intenzivno vzpodbujajo porabo domačega lesa. Želimo, da bi se v Sloveniji veliko bolj zavedali naravnih danosti lesnega energetskega vira. Naložba v kotel na pelete se povrne v povprečju 3 let, po preteku tega obdobja pa glede na življensko dobo in zanesljivost sodobnih peletnih kotlov lahko desetletja ogrevamo povsem breskrbno. Če bo dovolj podpore pri kupcih, bo tudi  proizvodnja pelet zacvetela in vsi bomo pridali svoj del za lepšo prihodnost vseh nas.

 

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.