Zakaj sončne elektrarne – samooskrba z elektriko

Kako doseči več lastnih virov električne energije, koliko bomo pri tem aktivna gospodinjstva? Kakšno vlogo pri zastavljenih ciljih v akcijskih načrtih in strategijah želi država nameniti gospodinjstvom? Lastna sončna elektrarna? Lastna samooskrba z elektriko? Kako smo stimulativni pri investicijah v sončno elektrarno v primerjavi z investicijami v električni avto?

Vladna strategija RS, sprejeta v 2018, do leta 2030 predvideva, da bomo od vseh registriranih vozil vozili kar 17 odstotkov takih na električni pogon; po letu 2030 pa naj bi v Sloveniji odpravili registracijo vozil, ki bodo presegala izpuste 50 gramov ogljikovega dioksida na kilometer. Vse potrebne pravne in zakonodajne spremembe pa naj bi se zgodile v dveh do štirih letih.

Ob tako smeli napovedi bi pričakovali, da bodo državne podpore za pospeševanje tehnologij za proizvodnjo elektrike in tehnologij, ki elektriko trošijo, enako stimulativne. Vendar, glede na sedanje število izgrajenih sončnih elektrarn, ki bi lahko vse te električne avtomobile napajale, strategija ne obravnava. Posodobljen akcijski načrt OVE predvideva cca. 10% rast sončnih elektrarn letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn.

Če želimo do leta 2020 doseči zastavljen cilj 25 % deleža obnovljivih virov energije, bi bilo do takrat potrebno priključiti še dodatnih 51 MW kapacitet vetrnih elektrarn, 161 MW sončnih elektrarn, 91 MW hidroelektrarn in 17 MW enot na biomaso.

Kako do več lastnih virov električne energije?

Že sedaj v RS uvažamo med 20 in 25 odstotkov elektrike, poleti pa, ko se intenzivno poveča hlajenje objektov, pa celo 40 odstotkov. Če bo rast električnih vozil dejansko tako intenzivna, kot napoveduje sedanja vlada, bodo sončne elektrarne, bodisi z hranilniki ali brez, pa tudi druge dodatne manjše enote za proizvodnjo elektrike, še kako nujne.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer z novo zastavljeno vizijo trajnostne mobilnosti v Sloveniji zagotavlja da 200.000 električnih avtov do leta 2030 za elektrodistribucijsko omrežje ne bi smelo predstavljati težav, kar pomeni, da bi letno povprečno morali zamenjati vsaj 15.000 starih avtomobilov (nelinearna rast); sedaj jih je na naših cestah zgolj 1.000. Hkrati pa ob tem še napovedujejo da v cca. sedmih letih (do leta 2024) električni avtomobili več ne bodo dražji od fosilnih.

Vladna strategija poudarja tudi širitev omrežja električnih polnilnic, ki naj bi pripomogle k temu, da bi do leta 2021 v Sloveniji stalo 269 javnih polnilnic z močjo do 22 kilovatov in prav toliko z močjo nad 22 kilovatov, leta 2030 pa naj bi jih bilo več kot 20 tisoč. Poleg tega naj bi dobili v Sloveniji v naslednjih štirih letih skupno še 1.022 električnih polnilnic v zasebnih gospodinjstvih in 660 polnilnic v zasebnih podjetjih.

Ali sončne elektrarne lahko ogrozijo varnost elektrodistribucijskega omrežja?

Tako optimističen kratkoročni načrt za čistejši prevoz preseneča v primerjavi z vedno znova izpostavljeno problematiko intenzivnejše rasti sončnih elektrarn (po vpeljanih neto meritvah iz nove uredbe). Sončne elektrarne za samooskrbo gospodinjstev naj bi bile problematične, ker bi naj z masovnejšim razmahom negativno vplivale na varnost delovanja elektrodistribucijskega omrežja. Iz neuradnih virov se širijo informacije, da bi naj letno po novi uredbi s samooskrbo lahko izgradili le do 1.000 sončnih elektrarn letno. Medtem ko električni avtomobili, četudi jih bo letno na cestah tudi do 15.000 več, pa ob tako intenzivni rasti elektroenergetskega sistema naj nebi ogrožali.

Ob tem se upravičeno poraja vprašanje zakaj se na kocko postavlja masovnejšo izgradnjo sončnih elektrarn, ko pa bi bilo več kot smotrno vse nove električne avtomobile napajati z lastnimi sončnimi elektrarnami. Investitorji bi že sedaj morali poznati alternativno rešitev, da so za oba trajnostna ukrepa od države enakovredno stimulirani.

Veljavna uredba RS za samooskrbo z električno energijo gospodinjstev sicer vzpodbuja v investicije OVE, kot tudi v investicije sončnih elektrarn, saj bodo Sloveniji znatno pripomogle k izpolnitvi okoljskih zavez do leta 2020. Vključenost vseh novih okoljsko čistejših naprav jasno ni linearna, temveč na novo izgrajene naprave, ki prestrezajo energijo obnovljivih virov rastejo postopoma. Poglejmo rast toplotnih črpalk; toplotnih črpalk v Sloveniji vgradimo čedalje več, pa, kljub njihovim velikim odjemnim potrebam po električni energiji, sploh pozimi, nihče ne vpije kako nevarne znajo biti za varno delovanje elektrodistribucijskega omrežja.

Kako bomo ravnali s pionirji hišne fotovoltaike?

Peter Kumer iz podjetja Enertec pojasni: »Samooskrba z električno energijo, kot jo v RS poznamo sedaj, je edina razumna izbira. Glede na cene hranilnikov električne energije, ceno EE, ter aktualen sistem obračunavanja EE, drugi modeli za gospodinjstva brez korenitih sprememb, predvsem tarifnih sistemov in dražje elektrike, nikakor ne bi bili enako privlačni.«

Na pionirje hišne fotovoltaike naša država močno računa, intenzivne stimulacije bodo zato še naprej potrebne; z novo Uredbo o samooskrbi in vsemi nujnimi prilagoditvami potrebam samooskrbnim proizvajalcem, bomo s pomočjo le-teh zadostili ciljem, ki nam jih nalaga EU, do leta 2020  v končni porabi energije prestreči 25% električne energije iz OVE. Vendar bi ob tem morali razmišljati strateško in vnaprej načrtovati ustrezne ukrepe, ko bo presežena kritična masa teh naprav.

Ob tem je Kumer prepričan, da Eko sklad z uveljavljenimi nepovratnimi spodbudami sicer ugodno vpliva na interes izgradnje sončnih elektrarn gospodinjstev. Vendar še vedno opažajo precej dolgotrajne birokratske postopke; recimo v primeru financiranja s kreditom, ki jih za ta namen omogoča Eko sklad. Kljub nekaterim manjšim postopkovnih oviram pa nedavno medletno povečanje razpoložljivih sredstev za kredite Eko sklada, ter povečanje nepovratnih sredstev namenjenih samooskrbi gospodinjstev z lastno elektriko kažeta na to, da lahko smelo napovemo drugi fotovoltaični razcvet v Sloveniji.

V podjetju Enertec menijo, da bo kratkoročno potrebno zastaviti nova pravila glede omrežnine, ki jo bodo v bodoče plačevali lastniki SE; ter da je povsem na mestu razmislek ali bomo obstoječe investitorje v lastne sončne elektrarne »kaznovali« ali pa bodo tudi v prihodnje deležni posebne ugodnosti (ugodnejše ali brezplačno pretakanje energije iz omrežja in obratno), ki si jo kot pionirji »hišne« fotovoltaike zaslužijo, saj bodo kot majhni proizvajalci pomembno pripomogli k doseganju ciljev OVE, ki nam jih nalaga EU.