Najprej Celjani, nato pa tudi vsi drugi, bomo začeli s plačevanjem davka na dež, točneje za odvajanje padavinske vode s streh, ki je speljana v kanalizacijo.
V mestih se temu plačilu ne bo možno izogniti, lastniki hiš ali industrijskih obratov pa si z zajemanjem ali gradnjo ponikalnih sistemov lahko zmanjšajo dodatne stroške. Davek na zrak že plačujemo, saj se v vseh gorivih skriva tudi dajatev na izpuste CO2, sedaj manjka samo še, da nam začnejo zaračunavati sončno svetlobo.
Prispevek za meteorne vode je odvisen od tega kam steče deževnica |
Zagotovo bo dražje
Strošek odvajanja padavinske vode v kanalizacijo smo plačevali že sedaj, vendar je bil skrit v ceni za odvajanje odpadnih voda. Po novih predpisih pa je ta strošek potrebno obračunati posebej, odvisen pa bo od površine strehe stavbe in od tega, kam je speljana padavinska voda. Pri tem je jasno, da bo končni račun nekaj višji, zmanjšajo ga lahko samo lastniki stavb, ki bodo deževnico zajeli ali odvedli v ponikalnico. V Celju poudarjajo, da bo ukrep zmanjšal poplavno nevarnost in obogatil podtalnico, s čimer se bodo povečale zaloge in njen nivo. Komur bo uspelo deževnico s strehe zadržati in ponikniti na svoji parceli, pa ne bo plačal ničesar. Kdor bo deževnico zbiral v cisterni in samo višek vode odvajal v kanalizacijo bo plačal polovico cene za odvajanje. Kdor pa bo ohranil obstoječe stanje in vodo spuščal v mestno kanalizacijo, pa bo plačal 100% prispevek za odvajanje meteornih vod. Ocenjujejo, da bo mesečni strošek za 120 m2 veliko streho znašal v Celju okrog 6 € na mesec.
Prednosti deževnice
Je zastonj in je nihče ne more privatizirati, napeljave so kratke in poceni, zajetje pa je vedno blizu porabnika. Deževnica je mehka voda, zato bodo razvodi, ventili ali grelniki nemoteno delovali, saj se apnenčaste obloge ne morejo pojaviti. Neposredno je uporabna za zalivanje in nekatere industrijske namene, očiščena v enostavnih filtrirnih napravah pa za gasilne sisteme, hlajenje, izpiranje stranišč ter za pranje in čiščenje, saj čistilom in milom poveča učinkovitost. Deževnica nikoli ne vsebuje olj, bioloških odpadkov, kemičnih in farmacevtskih ostankov, industrijskih odplak ali klora, kot jih lahko podtalnica. Dežne kaplje bodo s strehe po žlebu zdrsnile naravnost v zbiralnik, deževnica pa je tako čista, da jo v majhni in enostavni čistilni napravi v trenutku lahko pripravimo celo za pitje.
Zato je sedaj res zadnji čas, da se lotimo vgradnje podzemne cisterne in ponikalnih košar. Kaže, da je prišel čas, ko nas bodo zakonodajalci dobesedno prisilili, da bomo svoj denar, namesto v žep komunalnih podjetij raje vložili v lasten sistem za prestrezanje in shranjevanje dežja.
Več o čistilnih napravah in zbiralnikih vode na
