Zelena gradnja

Avtor: Simon Tihec

Zelena gradnja

 

Besedno zvezo »zelena gradnja« vedno pogosteje slišimo vendar je običajno ne dojamemo popolnoma, saj je njen pomen izjemno širok. Zelene stavbe so trajnostne, sonaravne, ekološke, obnovljive, zdrave, varčne, prijetne za bivanje in še bi lahko naštevali. Opišemo jih lahko z različnih vidikov. Če pri tem, na primer, mislimo na gradbene materiale, to pomeni tudi, da imamo v mislih ekologijo, ohranjanje naravnih virov, razgradnjo in ponovno uporabo, pa tudi čim daljšo življenjsko dobo stavb. Večina delov hiš, ki so jih pri nas in v svetu gradili do sedaj, ob razgradnji konča na odlagališčih, pri čemer skoraj tretjino odpadkov zajemajo ravno gradbeni. Že samo ta podatek pove dovolj o tem, kako pomembno je, da na področju bivanja začnemo razmišljati na nove načine.

 

zelena gradnja bolnica

V Türingenu bodo v kratkem zgradili zeleno gozdno bolnišnico – Waldkrankenhaus

 

Zeleni materiali

Pri tem je potrebno določiti, katere lastnosti bi morala imeti gradiva, da bi za njih lahko trdili, da so zelena. Na tej osnovi stojijo vsa filozofija in usmeritve take gradnje, saj samo na ta način lahko zgradimo zeleno ali sonaravno bivališče. Pri tem pa odgovor na to vprašanje sploh ni enostaven, saj se z vsakim novim objektom potrebe in zahteve spreminjajo, zato je potrebno vedno na novo pretehtavati, katera izbira je prava. Prilagoditi se je potrebno potrebam stanovalcev, razmeram v okolju, podnebju, stavbam v okolici ter izbrati pravi pristop tudi glede na to, ali govorimo o novogradnji ali o predelavi. Vsi ki sodelujejo v načrtovanju morajo najprej razumeti želje in zahteve, da bi lahko nato izvedbo pripeljali do uspešnega zaključka. 

 

zelena gradnja fasada

Zelena fasada ali ozelenjena streha še ne pomenita zelene gradnje

 

Osnovna gradiva in vgradnja

Prvo pravilo je nestrupenost ali zelo nizka obremenjenost s karcinogenimi sestavinami. Mišljen je tudi način obdelave in priprave pred vgradnjo, saj moramo tudi te vplive prišteti v skupni indeks strupenosti. Material, ki je že med izdelavo povzročil neugoden vpliv na okolje ali na tiste, ki so ga obdelovali, zagotovo ne spada v skupino zelenih. Pri tem so pomembne še morebitne organske hlapne snovi, ki jih mora biti čim manj, saj so nato glavni vzrok za nezdravo bivalno okolje. Obloge, premazi, paneli in različne pene so glavni vir CFC (klorofluoroogljkovodikov) hlapov, ki se jim je nujno potrebno izogniti. Nato je potrebno izbrati med materiali, ki jih lahko vgradimo brez ali z zelo majhno uporabo lepil ali premazov, ki so naslednji vir hlapov, ki bodo lahko nato desetletja vplivali na stanovalce. Zato so najboljši materiali, ki jih vgrajujemo mehanično, brez lepljenja in premazovanja.  

 

Od kod prihajajo in kam gredo

Naslednji premislek se nanaša na vprašanje, ali material že vsebuje reciklirane sestavine. Če to drži, bo na lestvici zasedel ugodnejši položaj kot tisti, ki je izdelan iz popolnoma novih sestavin. Pomembno je tudi, koliko energije, vode ali drugih virov je bilo vloženo v izdelavo, saj je vpliv na okolje pomemben faktor. Materiali iz neposrednega okolja imajo vedno prednost pred tistimi, ki imajo za seboj dolge transportne poti, saj njihova morebitna nižja stopnja zelenosti lahko pretehta pri tem odločanju. Sledi možnost ponovne uporabe ali predelave po zaključeni življenjski dobi, pri tem je pomembno tudi, koliko energije bo potrebno vložiti v recikliranje.

 

Naravni viri in energetska učinkovitost

V zeleni gradnji iščemo in uporabljamo rastline in njihove dele, ki so bili vzgojeni na sonaravni način. Pri tem imajo prednost izdelki s certifikati in potrjenim poreklom. Odločamo se za materiale, ki za izdelavo in vgradnjo potrebujejo čim manj energije, saj s tem neposredno povečujemo energetsko učinkovitost stavbe. Dober primer je kamena volna, ki ima odlične izolacijske in druge lastnosti, vendar za izdelavo enega kubičnega metra porabimo kar 450 kWh energije. V nabor energetske učinkovitosti stavbe prištevamo tudi ravnanje z vodo, zato imajo sistemi, ki uporabljajo tako imenovano »sivo vodo« prednost pred tistimi, ki povečujejo porabo čiste pitne vode. Izbiramo trajne materiale, ki jih med življenjsko dobo stavbe ni potrebno menjavati, ali pa vsaj zelo redko. Pri tem preverjamo še energetsko učinkovitost stavbe z vidika porabe energije za ogrevanje ali hlajenje, kar pa je danes postalo že samoumevno.

 

Notranja oprema in dostopna cena

Za opremo notranjih ploskev prostorov, ki smo z njimi v neposrednem dotiku izbiramo materiale, ki so sposobni brez škode prevzeti in oddati povišano stopnjo vlage v zraku, hkrati pa preprečujejo, da bi vlaga prestopila v konstrukcijo stavbe. S tem preprečimo biološko onesnaženje, ki se največkrat kaže kot plesnenje in je danes največkrat vzrok za pojav različnih alergij in bolezni stanovalcev. Vgradili bomo še materiale in sisteme, ki zagotavljajo odlično kvaliteto zraka v bivalnih prostorih. Dodatne stenske obloge naj bodo iz takih materialov, da jih lahko vzdržujemo in čistimo že z milom in vodo, saj različna kemična čistila vedno vsebujejo škodljive substance. In končno, vse kar smo našteli moramo dobiti za dostopno ceno. Če vgrajujemo zelene materiale, pri tem pa moramo zaiti globoko v dolgove, to zagotovo ni zelena rešitev. Zato je zadnja presoja vedno skupni strošek v življenjski dobi posameznega materiala, ki mora biti v pametnih mejah.

Vse zelene odločitve naj spremlja vedno tudi zdrava kmečka pamet, prehod pa je lahko izveden v enem koraku ali postopoma. Znanec mi je pred kratkim predstavil svojo zeleno odločitev. Vse dotrajano pohištvo iz iveric in drugih umetnih materialov bo po koncu uporabnosti postopoma zamenjeval samo z izdelki iz čistega lesa. Mogoče pa je na to mislil tudi pesnik Lorca v svojem verzu: Zeleno, ki te ljubim zeleno.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE