Sodoben prebivalec planeta je dnevno bombardiran z milijoni vtisov in sporočil, zato je težko obdržati ravnotežje in izbrati pomembno, navlako pa čim prej pozabiti. Trenutno veljavni sistem je tako nastavljen, da namerno povzroča zmedo in zamegljuje bistveno.
![]() Les omogoča naravno kroženje in je edinstven proizvod narave | |
![]() Trajnost talnih oblog – velja za enodružinsko hišo, 100m2, doba opazovanja 25 let |
Homo lignum ali lesni človek
Povezanost človeka in lesa je tako vkoreninjena, da imamo v svojih genih zagotovo tudi nekaj lesnega zapisa. To povezavo bi morali še poglabljati, saj je v njej skrit ključ za reševanje dela problemov sodobnega homo sapiensa, umnega človeka. Čeprav s svojim ravnanjem in delovanjem na planetu večina trenutno deluje drugače, kot trdi latinska oznaka. Zato prednosti lesa ni mogoče dovolj pogosto poudarjati. Seveda vsi ne bomo nikoli stanovali v lesenih hišah, čeprav nove tehnologije omogočajo tudi to. Svoje odločitve o opremljanju svojih bivališč pa na osnovi podatkov lahko prilagodimo in vanje vnašamo čim bolj sonaravne proizvode.
Skladišče CO2
Vse zelene rastline in drevesa med rastjo zajemajo pline iz zraka in jih uporabijo za svojo rast in razvoj. Ogljikov dioksid je toplogredni plin, ki ga z zgorevanjem fosilnih goriv neprekinjeno dodajamo v tanko zračno plast okrog planeta. Rastline ga prestrezajo, in če les ohranimo v zreli obliki, bo ves čas, dokler ne razpade in zgnije, obdržal zajeti toplogredni plin v svojih celicah. Kubični meter smrekovega lesa zajame 825 kg CO2, v kubičnem metru OSB plošč je 864 kg CO2, v kubičnem metru običajnih ivernih plošč pa 505 kg. Vrednosti so računske in približne, vendar prikažejo razmerja. Podatek za smrekov les je najmanj neobremenjen z dodatno predelavo, zato je okoljsko tudi najbolj zanimiv.
Iz gozda in nazaj vanj
Čeprav oceani in alge predelujejo pline in izločajo ogromne količine kisika, je les edina oprijemljiva oblika snovi, ki jo lahko zavestno uporabimo za vzdrževanje krhkega eko ravnotežja. Krog se začne z gospodarjenjem z gozdom, kar pri nas na srečo odlično obvladamo. Lesni odpadek ne obstaja, v vsej verigi predelav govorimo samo o lesnih ostankih, saj vse kar ni deska ali tram znamo ponovno uporabiti in se to tudi splača. Les med predelavo spreminja obliko, pri čemer okrog 45% gozdne lesne mase spremenimo v žagovino, odrezke in sekance. Sledi sušenje, pri čemer je potrebno vložiti razmeroma veliko energije, nato pa obdelava in predelava. V lesenem stolu je 60% vložene energije za izdelavo porabljeno samo za sušenje. Tudi vsi lesni ostanki morajo biti suhi, da jih lahko predelamo in stisnemo v različne plošče ali pelete. Na poti do kupca so pomembne še kratke transportne poti in čim več prevozov po železnici, da okoljski odtis lesa ostane čim bolj zelen. Ko izdelki odslužijo, bi bilo potrebno ponovno poskusiti in jih tako predelati, da bi izpolnili še en uporabni krog ter jih šele potem poslati v toplarno.
Način ocenjevanja
Podatke za posamezen material ali izdelek pridobijo s testi, ki jih izvajajo po EPD programu s čimer pridemo do ekološke bilance proizvoda po ISO 14040/14044. Tako pridobljene okoljske deklaracije potrdi še neodvisna komisija ekspertov, na primer inštitut Construction and Environment. Podatki so nato osnova za arhitekte in ljudi, ki določajo materiale za vgradnjo. Iz tega nato izhajajo vsi podatki o primernosti in količini zajetega CO2 v izdelku, vse pa je odvisno od načina proizvodnje in tudi uporabljenih veziv, kadar govorimo o OSB ali drugih lepljenih ploščah.
![]() Razlika med okoljsko prijaznostjo lesa drugih gradbenih materialov je očitna | |
![]() Ta diagram bi lahko upoštevali ob naslednjem nakupu talnih oblog |
Gradnja in ozelenjevanje bivališča
Razlika med običajno gradnjo z zidaki ali litim betonom se od gradnje z lesom po vplivu na okolje pomembno razlikuje. Gradnja z lesom za okrog 18 x ali za 1.800% manj obremenjuje okolje kot mokra gradnja. To je zagotovo podatek, ki bi moral zanimati stratege propadajočih gradbenih podjetij in seveda lesarje.
Izjemne učinke v notranjosti bivališč pa lahko dosežemo že ob izbiri talne obloge. Sodobni sistemi ogrevanja, pri tem mislimo na talno ogrevanje, lahko uspešno delujejo ne glede na to kakšno talno oblogo bomo uporabili. Premične preproge je zato pozimi bolje odstraniti, vse ostale obloge iz seznama pa bi morale biti na tla nalepljene, da je lahko prestop toplote čim bolj neoviran. Med talnimi oblogami je absolutna zvezda parket, ki ima celo negativno okoljsko bilanco, saj je v njem skladiščen CO2. Presenetljivo dobro se je odrezal tudi laminat, ki ima na vidni površini folijo z natisnjeno imitacijo določene vrste lesa. Linolej je naraven produkt in je njegov majhen vpliv pričakovan, daleč najslabše pa so se v sonaravnem smislu odrezale preproge, med katere prištevamo tudi vse vrste iglanih podov, ki jih poznamo pod trgovskimi imeni itison, tapison in podobnimi.
Zaključevanje vseh krogov in ponovna rast je osnovna skrivnost in način delovanja narave, zato je posnemanje teh pojavov zagotovo najbolj modra poteza umnega človeka