Zdi se, da smo v želji po čim večji energijski učinkovitosti svojih domov pozabili, čemu je dom sploh namenjen. To namreč ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po napornem dnevu, kjer se družimo s svojimi bližnjimi, se sprostimo in napolnimo baterije za nov dan – za vse našteto pa potrebujemo zračenje zaprtih prostorov - svež zrak, ki ga v zrakotesno grajenih stavbah pogosto primanjkuje.
Sodobno življenje nam narekuje dejavnosti znotraj stavb, zato je zelo pomembno, da vzdržujemo kakovost notranjega zraka. Dobro zatesnjeni objekti namreč v sebi skrivajo velik problem. Zrak v njih se zaradi nezadostne izmenjave preprosto izrabi in ljudje se srečujejo s prekomerno vlago, kondenzom na oknih in plesnijo na zidovih. Koncentracije CO2 so v primerjavi s kisikom presežene, kar posledično pomeni bistveno slabše počutje, nemirno spanje in dolgoročno gledano tudi možnosti za resnejše zdravstvene težave.
Za zdravo bivalno klimo je treba poskrbeti za učinkovito prezračevanje, ki mora v okoljih s čistim zrakom vključevati tudi naravno prezračevanje z odpiranjem oken.
Za ohranjanje zdrave bivalne klime je nujno redno zračenje zaprtih prostorov.
Prihranki energije in presežki vlage
»Če želimo razumeti, zakaj v sodobnih stanovanjih prihaja do pojava plesni, moramo obnoviti znanje fizike in upoštevati, da običajna štiričlanska družina v enem dnevu proizvede kar 10 litrov vlage. Topel zrak lahko absorbira več vlage kot hladen, zato je celo v najbolj meglenih dneh v hladnem zraku manj vlage kot v notranjosti stanovanja, ki ga že dolgo nismo prezračili,« opozarja Katja Ličen Pajenk iz podjetja VELUX Slovenija. Vsak dom ima »hladne točke«; to so okenska stekla, spodnji in zgornji vogali prostorov, kjer zrak ne kroži, betonski deli sten, kjer nastajajo toplotni mostovi in podobno. Na teh mestih je zrak hladnejši, zato ne more vsrkati vse vlage in jo v obliki kapljic izloči na površini. Toplota in kapljice pa na zidovih ustvarjajo odlične pogoje za razmah plesni. V starejših stavbah, kjer stavbni ovoj ni tako dobro tesnil, je ves čas potekalo »zračenje«, vendar je to pomenilo tudi velike toplotne izgube. »Zdaj nam sodobna gradnja prinaša velike prihranke pri ogrevanju, a nas postavlja pred izziv sprotnega odstranjevanja prekomerne vlage,« pravi sogovornica.
Sodobna gradnja prinaša velike prihranke pri ogrevanju, a nas postavlja pred izziv sprotnega odstranjevanja prekomerne vlage.
Kakovost bivanja na prvem mestu
»Res je sicer, da potrebujemo energijsko učinkovite stavbe, ampak pri tem moramo v ospredje postaviti uporabnike prostorov, njihovo udobje in kakovost bivanja,« je nedavno na enem izmed Zajtrkov za arhitekte, ki jih organizira podjetje VELUX Slovenija, poudaril dr. Matjaž Prek, predavatelj na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Stavbe niso spomenik, služiti morajo ljudem, ki v njih živijo ali delajo. Poskrbeti je treba za učinkovito prezračevanje, ki mora v okoljih s čistim zrakom vključevati tudi naravno prezračevanje. Zračenje zaprtih prostorov zato postaja pomemben sestavni del njihovega načrtovanja.
Vse se začne pri graditelju oziroma investitorju, ki mora najprej vedeti, kaj hoče. Projektant pa mora vedeti, kako bo uresničil želje investitorja, kakšne materiale in opremo bo vgradil. Prek priporoča vgradnjo čim bolj nizkoemisijskih materialov, kot so kamen, steklo in neobdelan les. Vedeti je namreč treba, da iz vseh materialov, ki jih vgradimo med gradnjo, tudi iz pohištva, talnih in stenskih oblog, v njihovi življenjski dobi izločajo nekatere snovi, ki obremenjujejo zrak: »Če smo dlje časa odsotni od doma, običajno zapremo vsa okna. To je narobe. Poskrbeti moramo, da se bodo prostori v času naše odsotnosti vsaj minimalno prezračevali. V nasprotnem primeru nas bo ob prihodu domov pričakal zatohel, postan zrak, čeprav ni bilo nikogar doma, ki bi s kuhanjem in drugimi vsakodnevnimi opravili onesnaževal zrak. To je zgolj dokaz, da se iz vgrajenih materialov izločajo nekatere snovi, lahko tudi zdravju nevarne kemikalije.«
Dom ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po napornem dnevu, kjer se sprostimo in napolnimo baterije za nov dan.
Vdihnemo in izdihnemo 20.000-krat na dan
Ali ste vedeli, da vdihnemo in izdihnemo 20.000-krat na dan? Dejstvo je, da prav vsaka celica našega telesa potrebuje kisik. »Večino časa dihamo podzavestno, dobro pa je, da vsaj kdaj pa kdaj dihamo tudi zavestno,« je na Zajtrku za arhitekte dejal Janez Hudovernik, licencirani inštruktor dihanja po programu Oxygen Advantage. Osredotočanje na dihanje je po njegovih besedah terapevtsko, pomaga nam obnoviti energijo, ko začutimo utrujenost, in izboljšati koncentracijo, ko nam pri delu misli začnejo uhajati drugam: »Ko smo pod stresom, dihamo hitro in plitvo. Med govorjenjem dihamo skozi usta, dihanje je plitvo in hitro. S preprosto vajo pa lahko izboljšamo prekrvljenost možganov in povečamo njihovo preskrbo s kisikom, kar bo povečalo zbranost: vdihnemo in izdihnemo skozi nos, ob izdihu zatisnemo nosnici in za tri do pet sekund zadržimo dihanje, nato naredimo nekaj normalnih vdihov in izdihov, pri čemer ves čas dihamo skozi nos. Vajo ponavljamo tri do pet minut.«
Dihanje po Hudovernikovih besedah pomembno vpliva na delovanje različnih elementov našega organizma, od imunskega sistema, prebave, čustvenega odziva do umskih sposobnosti, zato je zračenje zaprtih prostorov in kakovost zraka, ki ga dihamo v zaprtih prostorih, še kako pomembna.
Povezane vsebine
