Kdor zadnjih nekaj let bere sporočila in ugotovitve, ki jih je dr. Lučka Kajfež prenašala iz poročil medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ve, da zadeve tečejo točno tako, kot je napovedovala. Med drugim tudi opozorila v zvezi s padavinami.
V Sloveniji so v zadnjem času vedno pogostejši primeri vdora kanalizacijskih voda v kleti |
Je kriva kanalizacija?
V slovenskem dnevniku se je pred dnevi na prvi strani pojavil velik naslov: »Kanalizacija spet ni požirala vode«. Članek se je nanašal na poplavo v delu Maribora, ki je bila posledica poletne nevihte. Župan manjšega kraja je dan prej ob podobnem vzroku izjavil, »da so se pojavile stoletne vode«. Nobena od trditev ni prava, saj sta oba pojava naša nova stvarnost. Kanalizacija vedno znova ne bo mogla odvesti novih padavin, župan pa bo svoje stoletne vode lahko opazoval ob vsaki naslednji močnejši nevihti. Povprečni nevihtni oblak lahko vsebuje več milijonov ton vode in za 15 klasičnih atomskih bomb energije. Proti naravi smo torej brez moči, vendar lahko drugače ukrepamo.
Protipovratna loputa, nizek strošek, ogromna korist |
Najprej loputa, nato črpalka
Po zadnji nevihti je potrebno hitro ukrepati, saj je naslednja lahko že za vogalom. Če je kletno poplavo povzročila voda, ki jo je pritisk deževnice potisnil po odtočni cevi nazaj v stavbo, lahko po zelo neprijetnem čiščenju to v bodoče preprečimo. V odtočno cev je potrebno vgraditi protipovratno kanalizacijsko loputo, pri čemer je dobro, da ne izberemo najcenejše izvedbe. Znanec, ki ima hišo pod bregom, je vgradil zaporedno kar dve loputi, saj je pritisk v kanalizaciji zaradi velikega padca razmeroma visok. Medtem, ko si njegovi sosedje pulijo lase in ob vsakem močnejšem dežju tekajo z vedri naokrog, je njegova klet ostala čista in suha.
Visoko in nizkonapetostna potopna črpalka zagotavljata visoko varnost |
Če je vzrok kletne poplave vdor vode od zunaj, je v tla kleti najbolje izrezati kvadratni jašek, zabetonirati njegove stene in dno ter vanj položiti potopno črpalko. Skrbna zatesnitev jaška z betoniranjem lahko prepreči vdor podtalnice, če bo njen nivo nenormalno narasel. Ta instalacija nam bo v pomoč tudi, če bomo klet ponovno čistili, saj bomo prostor lahko prali z visokotlačnim čistilcem, nesnaga pa bo odtekala v novi jašek in od tu v okolico stavbe.
Če bo med hišno poplavo zmanjkalo elektrike, nas reši druga, nizkonapetostna potopna črpalka. Poganja jo akumulator, nameščen na polici nad njo. Za obe izvedbi izberemo črpalko višje kvalitete, ki je ne zaustavijo večji koščki nesnage. Zaradi prigrajenega potopnega stikala bo sistem deloval samodejno. Ko se bomo zaščitili na vsaj enega od opisanih načinov pa bomo pridobili čas za premislek, kakšnih širših ukrepov se lahko lotimo, če bo naslednja nevihta še hujša.
Povezane vsebine