Toplota skrita v lesu je samo ena od oblik sončne energije in je poleg tega še okoljsko nevtralna.
Les je obnovljiv vir in skupaj z vetrom ter močjo tekoče vode spada med važnejše vire okolju prijaznih izvorov energije.


 

gorilnik_na_sonce_inovateh_fenix_1
Gorilnik je primeren za skoraj vse oljne kotle in je zaradi kvaitete prejel že več priznanj



Odloča zgorevanje
Spreminjanje lesa v toploto pa ni vedno okolju prijazno. Nepopolno zgorevanje v neprimernih pečeh lahko okolju naredi več škode, kljub temu da kurimo les. Pri tem iz dimnika izhajajo drobni delci in saje, ogljikov monoksid, dušikovi oksidi, majhne količine težkih kovin in aromatski ogljikovodiki, ki so vsi okolju in živim bitjem neprijazni. Les pa vsebuje izredno malo žvepla, zato so emisije žveplovega dioksida zelo nizke, tudi zaradi tega, ker se ga 90% izloči v pepel.

Zato skoraj popolno zgorevanje lesa naredi to kurivo okolju prijazno. Pri tem prednjačijo peči in gorilniki na pelete, ki zaradi oblike kuriva in nadzorovanih pogojev omogočajo popolno zgorevanje. Sistem zagotavlja pravilno mešanico goriva in zraka, pri čemer trdni delci žarijo, hlapne snovi pa odgorijo v plamenih. Pri tem se 20% energije sprosti med žarenjem 80% pa v plamenih. Na ta način popolnoma zgorijo vse sestavine kuriva, od ogljika do vodika, omogočena je popolna oksidacija gorljivih snovi, pri čemer iz dimnika izhajata samo komaj viden bel dim in vodna para.


gorilnik_na_sonce_inovateh_fenix_2
Možna je tudi uporaba vseh vrst inovativnih zalogovnikov pelet



Gorilnik omogoča prehod
Sedanja kriza ima tudi dobre posledice, saj se uporabniki vedno dražjega kurilnega olja odločajo za prehod na cenejše ogrevanje s peleti. Pri tem vsi ostali deli obstoječega ogrevalnega sistema ostanejo nedotaknjeni, zato je taka predelava tudi najcenejša.  


Gorilnik Fenix lahko vgradimo v vse kotle na drva ali kombinirane na drva - olje, ter v večino kotlov na olje. Nekateri oljni kotli imajo namreč premalo globoko zgorevalno komoro, zato gradnja vanje ni priporočljiva. Ob vgradnji gorilnika je potrebno samo odstraniti vratca, v katerih je vgrajen gorilnik ali čistilna vrata kotla na drva. Zamenjala jih bo prirobnica, v katero je vgrajen gorilnik. Ob kotlu je nato potrebno postaviti še primerno veliko škatlo, ki jo lahko dobavi proizvajalec gorilnika, ali pa izdela uporabnik sam. Služila bo kot zalogovnik pelet, ki jih izvzemalni polž dobavlja gorilniku.


Prilagodljivost pomeni varčnost
Peletni gorilnik Fenix lahko deluje z močjo od 5 do 25 KW in to z 90 do 98% učinkovitostjo. Med delovanjem bo izvzemalna naprava v gorilnik natresla  samo toliko pelet, kolikor jih je potrebno za pokrivanje trenutnih toplotnih potreb, zaradi česar je sistem dodatno varčen. Celotna električna priključna moč gorilnika je 350 W, gorilnik pa je popolnoma avtomatizirana naprava, ki se bo samodejno zaganjala in zaustavljala, kot smo tega navajeni pri ogrevanju na kurilno olje. Uporabnik bo v skladu z navodili občasno pregledal in očistil gorilno komoro in poskrbel, da bo v zalogovniku ob kotlu vedno dovolj pelet. 

 

Več na www.inovateh.si

tel.: 051 683 699


Podobni članki



IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.