V obdobju 2003 – 2011 se je povprečna maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja povečala za 137 % zemeljskega plina za 121 %, v lanskem letu je cena kurilnega olja rastla kot nakazuje dosedanji trend.

denarnica

 

Kako je z energenti, kam gre trend

Od energentov v Sloveniji največ porabimo lesnih goriv in nato električne energije, šele nato sledi raba kurilnega olja in plina. Povprečna maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja se je do leta 2011 povečala za 137 %, zemeljskega plina za 121 %. Če bi že v letu 2003 zamenjali ogrevalni sistem z učinkovitejšim, bi sedaj imeli v žepu celo premoženje.

 

Preverite spodnji graf, kako strmo še vedno letno rastejo cene, kaj se je s cenami zgodilo v 2011. Slika jasno pokaže kakšen trend lahko pričakujemo v bodoče. Zelo priporočljivo je znati preračunati, katera opcija je glede na ceno energenta, primerna v našem primeru. Kurilno olje je v letu 2011 poskočilo iz 0,7 na 0,9 eur/l, v januarju 2012 pa je cena l kurilnega olja znašala že 1,056 EUR. Četudi kurilnega olja ne uporabljate za ogrevanje je informacijo o podražitvah energentov dobro slediti, ker nam jasno nakazuje trend. Iz spodnje tabele lahko razberete, koliko denarja ste porabili več samo zaradi podražitev!

 

V obdobju 2003–2011 se je tako povprečna maloprodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja povečala za 137 % zemeljskega plina za 121 %.

 

 

 

Podražitev energentov v odstotkih

2003 - 2011

 

Rast cen  energentov

v 9 letih

od leta 2003 do 2011

 

 

*Cene energentov

EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE

za 137 %

0,38 EUR/l

0,92 EUR/l

1,056 EUR/l

(cene 22.1.2013, vir Petrol)

zemeljski plin

za 121 %

0,365 EUR/Sm3

0,790 EUR/Sm3

0,793 /Sm3

(cene 1.2.2013, EN SVET NOVA GORICA)

nočna tarifa električne energije

za 56 %

0,098 EUR/kWh

0,14 EUR/kWh

/

dnevna tarifa električne energije

za 42 %

0,098 EUR/kWh

0,13 EUR/kWh

/

       

Drobnoprodajne cene energentov Slovenija v obdobju 2003 – 2011

 

cene energentov

Grafikon 1: Povprečne letne drobnoprodajne cene energentov, Slovenija, vir: SURS

 

Najpogostejši vzroki za neukrepanje

V Sloveniji imamo poleg lesnih goriv še vedno v veliki meri prisotno uporabo kurilnega olja. Poglejmo najpogostejše vzroke.

Je pa res, da je veliko stanovanjskih hiš energetsko nesaniranih in so lastniki zaradi potrebe po ogromnem finančnem vložku neodločeni katerega od ukrepov energetske sanacije sploh naj izvedejo.

 

1 . Hiša energetsko sanirana, vendar ni lastniška

Vzemimo primer povprečne družine v najemniškem stanovanju, ki je letno potrošila 2.500 l kurilnega olja, samo v zadnjih dveh letih pa so zaradi podražitev plačali najmanj 1.000 EUR več. Sklepamo lahko, da najbrž uporabniki kurilnega olja, bodisi nimajo dovolj informacij ali niso lastniki hiš, da bi lahko soodločali o posegih v ogrevalne sisteme ali pa je lastnikov več in je odločanje o zamenjavi ogrevalnega sistema zelo oteženo.

 

2. Prevelika, nesanirana hiša, lastniki starejši

Vzemimo primer starejšega para, ki živita sama v preveliki hiši, ki se ogreva s kurilnim oljem.

Kaj napraviti? Glede na problem, da je ogromno lastnikov soočenih z dejstvom, da otroci ne bodo prevzeli finančnega bremena energetske sanacije, ker ne živijo doma, se te hiše pač ne sanirajo. Potrebno je ovrednotiti posamično nepremičnino koliko je dejansko vredna pred in po energetski sanaciji, da bodo lastniki znali oceniti upravičenost višine vložke sanacije. Nekateri ukrepi z zamenjavo kotla ali nadgraditve kotla s peletnim gorilnikom, če je ta možnost dopuščena, je lahko že zelo smotrna.

 

3. Velika - ogromna nova hiša, še neodplačan kredit

Večina novozgrajenih hiš je bila še pred parimi leti izredno potratna s kvadraturo - bivalne površine povprečnih stanovanjski hiš so znašale krepko nad 200m2 . Stroka, kljub že takratnemu trendu skokovite rasti cen energentov (kar dokazuje spodnji graf) ni opozarjala na realno nevarnost, da bodo ti lastniki v kratkem pred hudo in nezavidljivo težavo nevzdržnih stroškov ogrevanja, ter da z vsakim letom neukrepanja lahko izgubimo tudi do 1.000 EUR. Že takrat smo vedeli, da plače ne bodo rastle z rastjo cen energentov.

 

Veliko novograditeljev je še nedavno vgrajevala kotle na kurilno olje (še pred 6-7 leti). Takrat je bila cena 1 l kurilnega olja nekaj čez 0,6 EUR, s stalno rastjo cen energentom pa se nihče ni pretirano obremenjeval. Tako smo v zadnjih 10 letih zgradili ogromno število hiš, ki so razkošno velike, ponavadi s premalo izolacije, ter kotli, ki trošijo, tako cenovno kot ekološko neprimeren energent, lastniki pa so obremenjeni še z starimi krediti in si sedaj ne morejo privoščiti novih, da bi sanirali ogrevalni sistem ali celotno hišo. Taki lastniki hiš bi morali te kotle zamenjati že po dveh ali treh letih, saj je bilo iz cen razvidno, da je izguba pri povprečno veliki hiši, ki porabi  cca. 2.500 l kurilnega olja v teh 2 do 3 sezonah (ko je cena porastla iz 0,55 na 0,8 EUR/l) znesla tudi do 1.800 EUR.

 

Rešitev

Kaže se trend da je kurilno napravo smiselno zamenjati ali posodobiti vsakih par let, ter se ravnati po cenah najugodnejšega energenta. Razlike so izrazito velike, ki pa jih investitorji ponavadi zanemarjamo, ker podrobnoma ne spremljamo zelo pogostih sprememb cen. Šele nato je pomembno kateri kotel nam lahko prinese dodatne prihranke zaradi funkcionalnih lastnosti (izkoristkov, udobja, ...).

 

Aktualno primerjavo cen energentov najdete na našem portalu www.varcevanje-energije.si pod : primerjava-cen-energentov

 

O konkretnih cenah kotlov ali drugih rešitvah obstoječih sistemov ogrevanja pripravimo v nadaljevanju te rubrike.

 

S čim smo najpogosteje ogrevali

Med vsemi porabljenimi energenti so v zadnji dekadi v Sloveniji s 35-odstotnim deležem prevladovala lesna goriva, ki so se uporabljala za ogrevanje prostorov (79 % vse porabljene energije iz lesnih goriv), za ogrevanje sanitarne vode (19 %) in za kuhanje (2 %).  Lesnim gorivom je s 23-odstotnim deležem sledila poraba električne energije, ki se je uporabljala za električne naprave 52% (gospodinjske aparate – ni vključeno kuhanje, televizije, računalnike, klimatske naprave in druge porabnike električne energije), za ogrevanje sanitarne vode (skoraj 20 %), za ogrevanje prostorov (12 %), za razsvetljavo (nekaj več kot 8 %) in za kuhanje (8 %). Vir: SURS.

 

Cene električne energije od januarja do septembra 2012 niso skokovito naraščale; podražitev za gospodinjstva je znašala 2,47%

 

januar - marec

april - junij

julij - september

EUR/100 kWh

Gospodinjstva, z davki

14,97

15,29

15,34

Industrija, brez DDV

9,59

8,98

9,07

 

Cene zemeljskega plina od januarja do septembra 2012; podražitev za gospodinjstva za 41,14%

 

januar - marec

april - junij

Julij - september

EUR/GJ

Gospodinjstva, z davki

21,12

23,03

29,81

Industrija, brez DDV

14,21

14,45

13,70

Vir: SURS

 

Podobni članki

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.