Na portalu www.varcevanje-energije.si in v reviji odpiramo novo serijo člankov OGREVAMO SE ZA 1.000 EUR na temo ogrevanja oz. energetske prenove stanovanjskih hiš, in sicer s praktičnimi prikazi, da je ob sanaciji ogrevanja z uporabo različnih energentov možno stroške znižati na 1.000 EUR letno, kar je najbrž cilj vseh energetskih sanacij, saj običajno večina starejših hiš, porabi nekajkrat več za ogrevanje.
 |
Spodnji grafikon porabljenih sredstev namreč nazorno pokaže, da smo pred dvema letoma porabili cca. 18% družinskega proračuna za hrano, enak delež za prevoz, cca. 17% skupaj pa za stanovanje vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo. Stanje se v škodo potrošnika žal izrazito poslabšuje.
Kako smo živeli leta 2010
Iz grafikona razberemo, da je povprečna slovenska družina, z letnim prihodkom 25.000 EUR (povprečna neto plača je uradno v mesecu juliju znašala 958 EUR), od tega za stanovanje in ogrevanje stanovanja 2010 plačala 4.250 EUR, sedaj v letu 2012 pa najmanj 5.600 EUR, ker so se po dveh letih stroški energentov (kurilnega olja) dvignili za najmanj 40%, drugi stroški pa tudi nenehno naraščajo.
Rešitev – energetska sanacija hiše z najetim kreditom
V naslednjih 10 letih bomo z novo vpeljanimi in izvedenimi ukrepi energetske sanacije, glede na predpostavko sedanje letne porabe za ogrevanje vsaj 2.600 EUR (v kolikor ogrevamo s kurilnim oljem s porabo 2.500 l) privarčevali kar konkretno veliko družinskega proračuna – to je vsako leto vsaj 1.300 EUR, kar v desetih letih znese najmanj 13.000 EUR.
| Slovenci enako potrošimo za prevoz kot za hrano, isti delež pa predstavljajo še stroški za stanovanje, vodo, elektriko, plin ali drugo gorivo. |
Ob predpostavki, da se investicija ogrevalnega sistema popača s prihranki v 3 do 5 letih (odvisno od vrste ogrevalnega sistema) so v preostalih 7 oz. 5 letih prihranki tolikšni, da s s tem privarčevanim denarjem, ki ga sedaj več ne mečemo proč za predrag energent, lahko dejansko za manjšo hišo izvedemo še sanacijo fasade in stavbnega pohištva, ter pridemo dejansko do nove – povečane vrednosti objekta, namesto, da bi ta denar stekel v žepe preprodajalcev energentov in držav, ki svet delajo ranljiv bolj, kot si predstavljamo.
K sodelovanju smo povabili g. Matjaža Valenčič, energetskega svetovalca mreže ENSVET, ki nam je podal stališče o ekonomski upravičenosti energetske sanacije hiše.
Ob predpostavki, da povprečna družina porabi za ogrevanje 2.500 l kurilnega olja letno, je ta strošek pred dvema letoma znašal 0,74 x 2.500 =1.850 €. Danes ta strošek ogrevanja znese 2.660 €, prišteti pa je potrebno še prevoz.
Eko sklad nudi kredit do 20.000 €, vračilne dobe do 10 let. Informativna mesečna anuiteta znaša 182,19 EUR, za obrestno mero 1,79 % letno (EURIBOR + 1,5 %), z veljavno obrestno mero za mesec september 2012, ki znaša 0,294 % (3M EURIBOR365). Pod določenimi pogoji je možno najeti celo do 80.000 € kredita, in sicer pod enakimi pogoji.
| Strošek ogrevanja lahko dejansko prepolovimo! • Pomembni so prihranki poplačani z investicijo v nov ogrevalni sistem, • Po 10 letih izplačamo kreditne obveznosti iz prihrankov, ter povečamo vrednost objekta, • Iz družinskega proračuna nismo trošili lastnih sredstev, • Za izvedene ukrepe smo koristili le prihranke. |
Stroške sklenitve kreditne pogodbe in vodenja kreditov, ter kreditnega zavarovanja zaračuna pooblaščena banka in sicer:
– za sklenitev kreditne pogodbe v enkratnem znesku 1,5 % od vrednosti najetega posojila, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne več kot 150,00 EUR, oziroma najmanj 50,00 EUR in ne več kot 150,00 EUR,
– za vodenje kredita enkrat letno 45,00 EUR (sorazmerni delež stroškov vodenja kredita za prvo koledarsko leto se plača ob podpisu kreditne pogodbe, za vsako naslednje leto se strošek vodenja plača na začetku leta za tekoče leto),
– za zavarovanje vračila kredita zavarovalno premijo, ki je odvisna od odplačilne dobe kredita in zavarovalne osnove, izračunane po naslednji formuli: anuiteta kredita x število mesečnih anuitet. Zaračunana premija je zmnožek zavarovalne osnove in zavarovalne premije, izražene v odstotku (premijski stavek), in sicer 1,67 % za odplačilno dobo od 9 do 10 let.
Poleg kreditov Eko sklad razpisuje tudi subvencije. Trenutno so te za letos porabljene, nov razpis pričakujemo po 1.1.2013. Do sedaj so znašale subvencije do 25% upravičenih sredstev, kako pa bo v novem razpisu, še ni znano.
– Zamenjavo oken – zadnja leta so bila subvencionirana samo učinkovita lesena okna.
– Zamenjavo ogrevalnega sistema – zadnja leta je bil subvencioniran ogrevalni sistem na lesno biomaso ali toplotne črpalke.
– Povečanje izolacije in izvedbo fasade – zadnja leta je bila subvencionirana fasada z najmanj 15 cm izolacijskega materiala s toplotno prevodnostjo λ ≤ 0,045 W/mK.
 Grafikon 1: Povprečna porabljena sredstva gospodinjstev (%), Slovenija, 2010 |
Prioriteto ukrepov vaše energetske sanacije hiše določite glede na vračilno dobo posameznega ukrepa in glede na stanje stavbe. Lahko se posvetujete tudi z energetskim svetovalcem ENSVET.
Svetujem celovito obnovo, po kateri se bo raba energije znižala od 5 do 10 krat, iz 2.500 l kurilnega olja na 250 do 500 l letno. Posamezni parcialni ukrepi naj bodo taki, da jih ob naslednjem ukrepu ne bo potrebno spreminjati. Če nimate dovolj denarja za celotno fasado, je bolje, da izolirate samo dve steni, kot da vgradite polovično izolacijo na vse stene. Če letos zamenjate ogrevalni sistem in pustite ostale ukrepe za prihodnje, bo verjetno naslednje leto, po dodatni toplotni zaščiti stavbe, ogrevalni sistem predimenzioniran.
