Stavba stara 28 let z uporabno površino 200 m2, je večinoma ogrevana s talnim ogrevanjem, manjši del z radiatorji in še ni toplotno izolirana. Lastnik stavbe se je pred leti odločil, da bo stavbo ogreval s toplotno črpalko zrak/ voda, zato je iz kotlovnice odstranil stari kotel na olje in cisterno. Po vgradnji toplotne črpalke je skrbno meril njene učinke. Pri tem je takrat sodeloval s proizvajalecem toplotne črpalke, ki je ugotovitve uporabil ter izboljšal krmiljenje odtaljevanja.
Kombinacija toplotna črpalka in talno ogrevanje se je izkazala za najbolj racionalno odločitev, saj poleg ogrevanja prostorov za minimalne stroške ogrevamo tudi sanitarno vodo.
Vgradili so dražjega, ki deluje
V primerjavi z vgradnjo sodobnega ogrevanja na plin ali kurilno olje, je bil nakup črpalke dražji za okrog štiri tisoč evrov. Pri tem je bila koriščena Eko sklad subvencija, zato je bila končna cena nižja. Vgrajena toplotna črpalka odda za 12 kW toplote pri temperaturi zunanjega zraka 2°C in temperaturi predtoka 35°C. Naprava ima grelno število COP 3,7 in električno priključno moč 3,6 kW. Ugotovili so, da je toplote dovolj in da je naprava uspela v stavbi vzdrževati temperaturo med 22 in 23°C. Med ogrevalnimi sezonami, ko je temperatura za dalj časa padla globoko pod ničlo, se je nekajkrat vključil vgrajen električni grelnik moči 6 kW, ki pa je deloval samo nekaj ur v sezoni. Grelno krivuljo so nastavili tako, da je primerno tudi za radiatorsko ogrevanje s toplotno črpalko, zato je temperatura predtoka nihala med 38 in 55°C.
Zunanja enota ob stavbi ter zalogovnik toplote za vodo in ogrevanje v kotlovnici
Nekaj ugotovitev in posledic
Lastnik ugotavlja, da so, kljub splošnemu prepričanju, toplotne črpalke primerne tudi za ogrevanje hiš, kjer še ni vgrajena toplotna izolacija. Kljub takratnemu prepričanju, da bi poleg toplotne črpalke morali vgraditi še kotel za premostitev najhladnejših dni, se je pokazalo, da to ni potrebno.
Proizvajalec črpalke je analiziral meritve v tej hiši in prilagodil svoj program za odtaljevanje zunanjega izmenjevalca. Kadar je zunaj hladno, zračna vlaga pa visoka, se lamele hitro zaledijo. Učinek je podoben kot v domačem hladilniku, če led na debelo prekrije stene zamrzovalnika, deluje kot izolator in hlajenje še komaj deluje. Zato je potrebno izmenjevalec čim hitreje odtaliti, toploto pa doda električni grelnik ali jo odvzamejo stavbi, s tem pa se učinkovitost toplotne zmanjšuje. Proizvajalec je program odtaljevanja uspel skrajšati za 70%, ter s tem občutno povečal učinkovitost svojega izdelka. Ugotovili so tudi, da se lahko zmanjša poraba elektrike za obtočne črpalke. Če povečajo pretok se zmanjša potrebna temperatura predtoka, grelno število toplotne pa se poveča, zato so črpalke zamenjali z učinkovitejšimi.
Meritve in analiza podatkov činkovitosti in delovanja toplotne črpalke
Prihranki v porabi energije in denarja
Kljub temu, da so mnogi odkimavali, je lastnik stavbe trdil, da bo toplotna črpalka zadostovala, kar se je tudi zgodilo. Meritve so analizirali, rezultati so bili zelo dobri. Skupni strošek za ogrevanje hiše in pripravo tople sanitarne vode je bil v času prve ogrevalne sezone po vgradnji toplotne toplotne črpalke 675 €. V tem času je toplotna črpalka oddala 21.400 kilovatnih ur toplote, za kar bi potrebovali okrog 2300 litrov kurilnega olja, zanje pa bi morali plačati okrog 2.300 €. V enem letu bo zato prihranek znašal 1.625 €. Če bi ogrevalni sistem v celoti predelali na talno gretje in opustili še tistih nekaj radiatorjev, bi bil prihranek še večji. Lastnik pove, da se je naložba povrnila prej kot je načrtoval. To dokazuje, da so nizkotemperaturni sistemi - toplotna črpalka in talno ogrevanje, daleč najboljša rešitev.
Povezane vsebine
