Lenart iz Ljubnega bi rad zamenjal star kombiniran kotel za centralno radiatorsko ogrevanje in električni bojler za sanitarno vodo. Sprašuje, na kaj mora biti pozoren ob izbiri nove kurilne naprave za ogrevanje in grelnika sanitarne vode.
Odgovor: Osnova energijsko učinkovitega objekta je ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna zaščita, tesnost ovoja zgradbe in energijsko učinkovita zasteklitev, prezračevanje, ogrevanje ter raba obnovljivih virov. Ukrepi naj bodo uravnoteženi.
Svetujemo, da pripravite plan energijske sanacije hiše tako, da bo potrebno manj energije za ogrevanje in pripravo sanitarne vode, hkrati pa se bodo zboljšali bivalni pogoji. Prioriteto ukrepov določite glede na nujnost ukrepa, stanje zgradbe in vračilo investicije. Toplotna izolacija zunanjega ovoja hiše naj bo znatna, vsaj po kriterijih Eko sklada za nepovratna sredstva. Poleg tega je pomembna raba obnovljivih virov energije, prezračevanje z vračanjem energije odpadnega zraka, energijsko učinkovita okna, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, energijsko učinkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni princip rabe sončne energije, zmanjševanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi.
Cenovno najugodnejša so drva, vendar je potrebno vsakodnevno ročno posluževanje, sekanci in peleti pa omogočajo avtomatsko obratovanje kurilnih naprav. Investicija v primerno kotlovsko postrojenje je visoka, vendar se jo da znižati z občinsko in državno finančno pomočjo. Sodobnih kotlov na lesno biomaso ni mogoče primerjati s klasičnimi kotli na trdna goriva, saj imajo večjo učinkovitost, manjšo emisijo škodljivih snovi in uporabniku prijaznejše rokovanje. Za ogrevanje z biomaso izberite specialno kurilno napravo.
Kotli na drva: Drva se običajno dostavljajo kot metrske cepanice. V kotlih se uporabljajo v dolžinah do 50 cm. Za doseganje dobre kakovosti je potrebno skladiščenje vsaj 6 mesecev v pokritem zračnem prostoru. Zgorevanje poteka v dveh stopnjah, v prvi fazi se gorivo segreje in uplini, v drugi pa popolno zgori. Enostavni kotel na drva obratuje pri nazivni moči in ima ročno nastavitev dovoda primarnega in sekundarnega zraka, avtomatski kotel pa ima samodejno regulacijo dovoda primarnega in sekundarnega zraka glede na parametre dimnih plinov in temperaturo kotla. Zaloga drv v kotlu običajno zadošča za celodnevno porabo. Ob gorenju se sprošča več toplote, kot je trenutno potrebno za ogrevanje/pripravo sanitarne vode. Višek toplote je hranjen v vzporedno vgrajenem velikem hranilniku toplote. HT je izoliran vodni rezervoar, ki prevzema presežno toploto iz kotla in jo po končanem zgorevanju dovaja v ogrevalni sistem. V praksi to pomeni, da pri enkratnem kurjenju dnevno ogrevamo objekt in sanitarno vodo cel dan. Velikost hranilnika je odvisna od velikosti zalogovnika goriva, nazivne moči kotla in toplotnih potreb objekta. Osnovno vodilo je, da je volumen hranilnika najmanj 50 l/kW nazivne toplotne moči kotla.
Priprava sanitarne vode naj bo v ločenem centralnem hranilniku. V poletnem času naj bo ogrevana z energijo sonca. Izjemoma, če lokacija in orientacija stavbe ne omogoča rabe sončne energije, svetujemo rabo toplotne črpalke sanitarne vode zrak/voda. Med ogrevalno sezono naj bo sanitarna voda dogreta s pomočjo kotla. Velikost bojlerja je odvisna števila in navad stanovalcev ter od načina ogrevanja. Direktna raba elektrike za segrevanje sanitarne vode ni primerna.
