Slaba regulacija – 30% več stroškov

V Sloveniji je pravilnik, ki opredeljuje hidravlično uravnoteženje in regulacijo ogrevanja in hlajenja, izšel lani v Uradnem listu RS, št. 93/2008. To je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki pravi, da morajo biti pri novih objektih kot tudi pri investicijskih vzdrževalnih delih, ki vključujejo zamenjavo generatorjev toplote ali hladu, delov razdelilnega omrežja ali končnih prenosnikov toplote, izvedeni ukrepi hidravličnega uravnoteženja ter lokalne in/ali centralne regulacije.


V Sloveniji je
pravilnik, ki opredeljuje hidravlično uravnoteženje in regulacijo ogrevanja in
hlajenja, izšel lani v Uradnem listu RS, št.
93/2008
. To je Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki
pravi, da morajo biti pri novih objektih kot tudi pri investicijskih
vzdrževalnih delih, ki vključujejo zamenjavo generatorjev toplote ali hladu,
delov razdelilnega omrežja ali končnih prenosnikov toplote, izvedeni ukrepi hidravličnega
uravnoteženja ter lokalne in/ali centralne regulacije.
 

Regulacija ogrevalnih in
hladilnih sistemov mora temeljiti na prilagajanju generatorjev toplote ali  hladu trenutnim potrebam po energiji. To pa je
možno samo, če se trenutnim potrebam prilagajajo tudi vsi končni prenosniki
toplote vključno z distribucijskim omrežjem. Edini način za dosego tega cilja
je uporaba dvo-potnih oziroma prehodnih tlačno neodvisnih regulacijskih
ventilov na vseh končnih prenosnikih toplote kot na primer radiatorjih,
ventilatorskih konvektorjih, hladilnih gredah, klimatih,…

 

Nov pravilnik predpisuje
tudi zahtevo po termostatih, ki imajo zmožnost regulacije v proporcionalnim
območju 1 K. To pomeni, da se mora ob povečanju temperature prostora za 1K, na
primer iz 20°Cna 21°C ventil popolnoma zapreti in ustaviti ogrevanje. In
obratno, če pade temperature v prostoru iz 21°C na 20°C se mora ventil
popolnoma odpreti in zagotoviti polno moč ogrevanja. V praksi to pomeni, da je
potrebno vse sisteme najprej hidravlično uravnotežiti, to pomeni omejiti
največje možne pretoke in tlake skozi vsako posamezno ogrevalo ter na ventil
prigraditi termostat, ki se hitro odziva, kot na primer termostatski radiatorski ventil polnjen s plinom in ne s tekočino ali celo voskom.

 

Oglejmo si tipične
primere sistemov, kjer prihaja do neracionalne rabe energije zaradi slabe
regulacije.

 

Večstanovanjske zgradbe z radiatorji brez termostatskih
radiatorskih ventilov

V večstanovanjskih objektih
v Sloveniji je še vedno okoli 800.000 radiatorjev brez kakršne koli regulacije
temperature prostora in hidravličnega uravnoteženja. Posledica je močno pregrevanje prostorov bližje toplotni
postaji ali kotlovnici in slabo ogrevanje
bolj oddaljenih prostorov. Da bi upravniki zagotovili normalno ogrevanje
tudi tistih bolj oddaljenih stanovanj, povečajo temperaturo ogrevne vode in
zamenjajo črpalke z večjimi in močnejšimi. Na ta način delajo medvedjo uslugo
stanovalcem, saj jim povečajo porabo energije in posledično račun za ogrevanje.
Bistveno boljša rešitev bi bila vgradnja hitrih
termostatskih radiatorskih ventilov ter
plinsko polnjenih termostatskih glav
 hidravlično
uravnoteženje celotnega sistema.

 

 

 

 

Nepravilna regulacija sanitarne tople vode je nevarna in
energetsko potratna

V večjih zgradbah, kot
so šole, vrtci, hoteli, bolnice, večji poslovni centri, domovi za ostarele, je
poraba energije za ogrevanje sanitarne tople vode lahko izredno velika. Del
energije se porabi za koristno ogrevanje vode, večji del – cca. 60% energije – pa
navadno predstavljajo izgube v sistemu! Največ izgub predstavlja cirkulacija
tople vode, ki je po drugi strani izredno pomembna. Zagotavlja namreč toplo
vodo, takoj ko odpremo pipo in zavira razmnoževanje bakterij Legionel, ki so
prisotne v vsaki sveži pitni vodi.

Izgube pri cirkulaciji
sanitarne tople vode lahko bistveno zmanjšamo, če vgradimo v cirkulacijske vode
posebne termostatske ventile, ki se prilagajajo trenutnim potrebam po sanitarni
vodi. Namesto stalnih pretokov v cirkulaciji zagotovimo spremenljiv pretok in
prihranimo pri energiji.

 

Slika 2 prikazuje
prihranek pri energiji pred in po vgradnji cirkulacijskih termostatskih
ventilov MTCV. Samo z vgradnjo termostatskih cirkulacijskih ventilov so v prihranili
v povprečju 46% celotne energije za pripravo sanitarne tople vode. Vračilna
doba investicije je bila 1 leto.

 

 

 



Slika 2: Primer porabe
energije v GJ na mesec pri sanitarni topli vodi pred in po vgradnji  ventilov MTCV. Primer iz Poljske, Szczecin,
Rozowa ulica 5, Upravnik “DAB”.  Vir:
Danfoss Poljska

Pri ogrevanju in hlajenju z ventilatorskimi konvektorji lahko
prihranimo tudi do 38% energije

Sodoben koncept regulacije
temperature zraka v večjih objektih je navadno izveden s pomočjo ventilatorskih
konvektorjev in klimatov. Ne glede na dosegljivost sodobnih sistemov regulacije
ogrevanja in hlajenja še vedno prevladujejo energetsko potratne rešitve. Zakaj?
Predvsem zaradi izbire regulacijske opreme, ki predstavlja najnižjo investicijsko
vrednost. Boljša regulacija pomeni res nekaj višji strošek, vendar se le ta
povrne že po nekaj mesecih obratovanja skozi prihranke pri energiji. Spodnji
primer prikazuje prihranek v dveh srednje velikih primerljivih poslovnih
zgradbah. Prva je opremljena s klasično regulacijo, druga s sodobnimi
prehodnimi regulacijskimi ventili AB-QM. Povprečen prihranek pri električni
energiji je bil v 6. mesecih obratovanja 38%!

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE