Vprašanje:
Imamo 35 l staro hišo (220 m2), zamenjali smo streho (20 cm izolacije), 3 slojna okna, 15 cm stiropora. Ogrevamo s 15 let starim plinskim kondenzacijskim kotlom. Poraba plina je zaradi izolacije padla s približno 3.500 na 1.300 m3. Za ogrevanje sanitarne vode imamo ploskovne solarne kolektorje in 500 l bojler. Pred slabimi 3 leti se je pokvaril ventilator gorilnika na plinskem kotlu (470 €), kmalu zatem še obtočna črpalka (450 €). Sedaj se je ponovno pokvarila obtočna črpalka (ker menda ni bil vgrajen čistilni kos). Kaj priporočate, gledano dolgoročno, da plinski kotel ponovno servisiramo in dogradimo magnetni filter ali preidemo na toplotno črpalko?
 |
Odgovor:
Iz opisa že izvedene energetske sanacije stavbe bralca (dodatna izolacija fasade in izolacija strehe, energijsko učinkovita okna, segrevanje sanitarne vode z energijo sonca) in porabe plina ocenjujem, da je letno energijsko število stavbe že znižano od 160 na 60 kWh/m2, kar je odlično. Pogrešam še uvedbo mehanskega prezračevanja z vračanjem energije, saj bi s tem enostavnim ukrepom v te stavbi znižali energijsko število na 40 kWh/m2, zlasti pa izboljšali kakovost bivanja.
Za dovolj natančno svetovanje manjka nekaj podatkov, zlasti lokacija stavbe (alpsko, celinsko ali primorsko podnebje), sistem ogrevanja (radiatorsko, konvektorsko ali ploskovno) in potrebna moč ogrevalne naprave. Iz podatkov o porabi ocenjujem, da se je potrebna moč ogrevanja, ki je bila ob gradnji hiše 15 kW, znižala na 5,5 kW. Zlasti pri izbiri toplotne črpalke za ogrevanje stavbe so to ključni podatki.
Najbrž je v hišo vgrajeno radiatorsko ogrevanje, projektirano kot visoko-temperaturno ogrevanje (90/70), z energijsko sanacijo pa je postalo nizko-temperaturno ogrevanje (50/40), torej je stavba zelo primerna za vgradnjo toplotne črpalke za ogrevanje. Če je ogrevanje talno, toliko bolje.
Sedaj se je potrebno odločiti za vrsto toplotne črpalke. Na primorskem je odločitev enostavna, naj bo izbrana toplotna črpalka zrak – voda; na celinskem podnebju je možno izbrati toplotno črpalko zemlja – voda ali toplotno črpalko zrak – voda, vendar je pri slednji potrebno upoštevati možnost nabiranja ledu na uparjalniku in zmanjšanje moči ob nizkih zunanjih temperaturah; v alpskem podnebju imajo prednost sistemi s toplotno črpalko zemlja – voda ali geosonda – voda. Na nekaterih lokacijah je možno kot vir toplote uporabiti talno vodo; dovolj močan vir neagresivne talne vode s temperaturo nad 10°C, ki je blizu površja, je najprimernejši vir toplote za ogrevanje stavbe.
Sledi izbira moči toplotne črpalke, ki je odvisna od temperature vira. Iz diagrama delovanja toplotne črpalke je razvidno, da toplotna moč toplotne črpalke zrak – voda pada z nižanjem zunanje temperature, prav tako pada učinkovitost, potrebe po ogrevanju pa naraščajo. Možno je izbrati tako moč toplotne črpalke zrak – voda, ki je ob minimalni zunanji temperaturi dovolj zmogljiva za ogrevanje stavbe, vendar je ob milejših zunanjih temperaturah predimenzionirana. Zato se ponavadi izbere bivalentni sistem, kar pomeni, da ob nižjih zunanjih temperaturah deluje drug ogrevalni sistem, ob milejših pa toplotna črpalka zrak – voda. Pri sistemih zemlja – voda, geosonda – voda in voda – voda temperaturni vir ni odvisen od zunanje temperature, zato lahko ti sistemi delujejo monovalentno.
Uporabniki običajno vgradijo bivalentni sistem toplotne črpalke zrak – voda tako, da ohranijo obstoječi ogrevalni sistem za delovanje pri nižjih zunanjih temperaturah, v ostalem času pa ogrevajo stavbo s toplotno črpalko zrak – voda.
15 let star kondenzacijski plinski kotel je že dotrajan, torej se ga ne da ohraniti. Če bo bralec izbral toplotno črpalko zrak – voda, bi lahko bila primerna izbira tudi hibridna toplotna črpalka, ki se sestoji iz plinskega grelnika in toplotne črpalke zrak – voda, kar je cenovno ugodna varianta z vidika investicije in obratovanja.
Ne glede na način ogrevanja mora bralec vgraditi novo obtočno črpalko, ki pošilja ogrevno vodo skozi ogrevalni sistem. Čeprav je moč običajne obtočne črpalke le približno 100 W, obratuje celo kurilno sezono in je letna raba elektrike okoli 600 kWh, kar znese skoraj 100 €. Zato naj bo nova obtočna črpalka energijsko učinkovita, z regulacijo pretoka in frekvenčnim pretvornikom, tudi če je nekoliko dražja, saj lahko prihrani približno 60% elektrike, oz. 60 € letno. Seveda je v sistem potrebno vgraditi čistilni kos, ki zaščiti obtočno črpalko in termostatske ventile pred nesnago.
Možno je, da bo toplotna črpalka, ki jo bralec predlaga, zadovoljivo ogrevala njegovo stavbo tudi pri nižjih zunanjih temperaturah. Prepričan sem, da lahko skrben projektant optimira opremo glede na lokacijo in toplotne potrebe stavbe tako, da so poleg nižje investicije tudi stroški obratovanja nižji, delovanje pa zanesljivejše. Celo z upoštevanjem stroškov projektanta je strokovna pomoč pri izbiri toplotne črpalke cenovno upravičena. Nestrokovne rešitve so pogosto najdražje, čeprav so videti poceni.
