CSIRO je avstralska vladna znanstveno raziskovalna agencija, ki med drugim deluje tudi na področju zdravja in biološke varnosti. V svojem najnovejšem poročilu so osvetlili rešitve, kako preprečiti nove pandemije in zaščititi zdravje ljudi in planeta. Oba pojma sta izjemno tesno povezana.
Zoonoze so tiste bolezni, ki jih povzročijo mikrobi, ki “preskočijo” iz živali na človeka. To pa se ne zgodi samo od sebe, ampak je posledica človeškega vdora na področja, kjer nimamo kaj iskati. Kar 70% novih bolezni in vse pandemije novejšega časa, so posledice zoonoz. Med njimi Ebola, Zika, SARS, AIDS in Covid 19 povzročajo mikrobi, ki so prešli z divjih živali in živine na ljudi.
Ocenjujejo, da se v ozadju nahaja 1,7 milijonov trenutno še neodkritih virusov, ki se nahajajo na kopenskih živalih in pticah. Od teh jih ima 850.000 verjetno sposobnost da okužijo tudi ljudi, to so pogosto sesalci, netopirji, glodalci, opice in nekatere ptice, posebej vodne, sledijo jim še udomačene živali, prašiči, govedo, kamele in perutnina.
Nevarnost pandemij se zadnja leta skokovito povečuje, čas med posameznimi izbruhi pa je vedno krajši. Vsako leto se pojavi več kot pet novih bolezni, od katerih ima vsaka potencial, da postane pandemična. Tveganje pa se skokovito povečuje še zaradi antropogenskih sprememb. Kriviti divje živali za nove bolezni je neosnovano. Zato je trditev, da je luskavec v Wuhanu kriv za izbruh pandemije, milo rečeno, neresna.
Skoraj 24% divjih suhozemskih vretenčarjev prodajamo globalno, legalna prodaja pa se je v zadnjih letih povečala za petkrat, ilegalna prodaja pa dosega letno vrednost 23 milijard dolarjev. ZDA letno uvozijo do 20 milijonov suhozemskih in morskih živali.
Netrajnostno izkoriščanje okolja, širjenje in povečevanje okoljsko neprimernega načina kmetovanja, trgovina s prostoživečimi živalmi, potrošništvo ter drugi dejavniki motijo naravne interakcije med divjimi živalmi in njihovimi mikrobi. Na drugi strani povečujemo stike med divjimi živalmi, živino in ljudmi ter omogočamo prenos povzročiteljev bolezni, kar je povzročilo skoraj vse pandemije do sedaj. Krčenje gozdov, naseljevanje ljudi v habitate divjih živali, rast kmetijske pridelave in živinoreje ter urbanizacija so vzrok za več kot 30% novih bolezni. Pandemično tveganje se lahko zmanjša s spodbujanjem odgovornejše potrošnje ter manj porabe proizvodov iz rizičnim predelov. Pomemben doprinos obeta zmanjšanje trgovine prosto živečih živali in proizvodov, pridobljenih iz divjadi in zmanjšanje porabe mesa iz živinoreje.
Novinarka Amy Coopes je preučila poročilo in je prepričana, da so osnovni dejavniki, ki poganjajo pandemijo isti, kot dejavniki globalnih okoljskih sprememb, saj vodijo k izgubi biotske raznovrstnosti in pospešujejo podnebne spremembe.
V prihodnosti naj bi se pandemije pogosteje pojavljale, hitreje širile, povzročale večjo škodo svetovnemu gospodarstvu in ubijale več ljudi kot COVID-19, če ne bo prišlo do resnega premika pri skupnem spopadanju držav z nalezljivimi boleznimi. Pandemije, podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti imajo skupno gonilno silo. Brez ukrepov se bodo nove bolezni širile hitreje, ubijale in vplivale na svetovno gospodarstvo z bolj uničujočimi vplivi kot kdaj koli prej.
