Botanični nebotičniki lahko postanejo urbani mestni rastlinjaki in rešijo težave z zadostno pridelavo hrane.
Obeta se nam hrana iz mestnih vertikalnih rastlinjakov
Pred kratkim je izšla knjiga The Vertical Farm, avtorja dr. Dicksona Despommiera. Je nagrajeni profesor mikrobiologije ukvarja pa se tudi s področjem javnega zdravstva. V svoji knjigi opozarja na bodoče probleme pridelave hrane, piše o prehranjevanju v 21. stoletju in za rešitev predlaga gradnjo botaničnih nebotičnikov.
Mesta imajo prednosti
Do sedaj so zgradili nekaj manjših vertikalnih rastlinjakov, v katerih gojijo zelenjavo s hidroponično pridelavo, brez uporabe zemlje. Kljub izkušnjam v talnih rastlinjakih skriva gradnja prehranskih nebotičnikov še veliko neznank. Gradnja prvega takšnega rastlinjaka bo zagotovo draga, vendar bo vsak naslednji cenejši, saj se je nekaj podobnega dogajalo z vsemi naprednimi projekti, od fotovoltaike do mobilnega telefona.

Možne so tudi kombinirane stavbe, del je stanovanjski, del pa rastlinjak
|
Vse napovedi in statistike o preseljevanju prebivalstva govorijo o povečevanju mest, zato je pridelavo potrebno postaviti vanje. Vertikalni rastlinjaki lahko vsaki državi na planetu omogočijo pridelavo hrane, ne glede na lego ali klimatske razmere. Pisec trdi, da bi s tem dobili hrano z najmanj vložene energije in sredstev, zmanjšali ali odpravili uporabo škropiv, dosegli izjemne prihranke vode zaradi majhnih izgub in kroženja v zaprtem krogu ter omogočili izropanim naravnim ekosistemom, da si opomorejo.
V tak sistem ne morejo vstopiti gensko spremenjeni organizmi, rastlinjak pa stoji sredi mesta. Taka postavitev ima več prednosti, mesta so toplejša od okolice, poraba energije v primerjavi z zunanjo pridelavo je skoraj nična, transportne poti pa se izjemno skrajšajo. Na razpolago je odpadna mestna toplota, pojavijo se nova zelena delovna mesta, zaradi čistosti pridelave se poviša biološka varnost, saj klice in patogene bakterije ostanejo izven sistema.

Pred sončnim rastlinjakom lahko postavimo vrtove in park s sadnimi drevesipa rastlinjak
|
24 ur in 365 dni
Vertikalni rastlinjak deluje neprekinjeno, podnevi na dnevno svetlobo, ponoči na LED razsvetljavo, ki vzpodbuja rast. V njem ne raste samo zelenjava temveč tudi sadno drevje, vremenske razmere pa ne vplivajo na rast. Stavba zajema toploto, svetlobo in padavine, prečiščene in obdelane mestne odplake pa so vir hranil za rastline. Zaradi dobrih pogojev ni potrebno škropljenje, saj škodljivci ostanejo v filtrih prezračevalnih naprav. Izgub zaradi transporta in skladiščenja v hladilnicah več ni, poraba fosilnih goriv v vseh oblikah, kot energent ali gnojilo, pa se izjemno zmanjša.
Namesto novogradenj, bi lahko prve farme postavili v zapuščenih stavbah ali tovarniških halah. Hrana za meščane začne rasti prvim vogalom, razmeroma enostavna tehnologija pa je dostopna tudi manj bogatim narodom. Tisti, ki bodo prvi, pa bodo dodatne zaslužke lahko pridobili z ogledi novih rastlinjakov, dokler ne bodo postali čisto običajen sestavni del mest.

Poleg zelenjave so sestavni del zaščitene notranjosti tudi drevesa
|
Kaj pravijo kritiki
V novi viziji predstavljeni v knjigi so nekateri strokovnjaki našli nekaj nedoslednosti in napak, manjkajo predvsem številke. Kljub temu, da bo stavba biološko izolirana in uporabljala tehnologijo, podobno tisti v bolnišnicah, lahko pride do zelo trdovratnih okužb. Pri tem mislijo na podobne bolnišnične okužbe, ki se jih izjemno težko znebimo. V knjigi so omenjene PVC cevi za namakanje in ogledala za dodatno osvetljevanje, kar oboje ni preveč posrečena rešitev. Trdijo, da je avtor morda preveč optimističen in premalo logičen, saj tehnike za prezračevanje, ogrevanje in hlajenje skoraj ne omeni. In ker hudič tiči v detajlih, bo potrebno takšne ideje še krepko premleti, preden se jih lotimo. Tak način prilagajanja bodočim naravnim danostim spada med poskuse, kako naravne procese reševati s tehničnimi prijemi, zato želimo da bo čim več idej uspešno zaživelo.
Povezane vsebine