Podnebne spremembe in degradacija okolja ogrožajo Evropo in svet. Že dolga leta je v EU poteka zeleni prehod, ki v glavnem pomeni preklop na obnovljive vire. Poteka več kot 1500 projektov v 27 članicah, cilj pa je doseči podnebno nevtralnost Evrope do 2050. Okoljsko gledano smo občutno zavozili, zato se ukrepi nanašajo na skoraj vse: kartiranje virov toplogrednih plinov, rabo zemljišč, popis gozdov, zaščito obalnih območij, obvladovanje poplav, vročinskih valov in suš, na pitno vodo, energijo, gradnjo, ogrevanje, hlajenje, načine prevoza, pa smo seznam nujnih nalog šele načeli.
Trenutno evropski gozdovi niso v nevarnosti in rastejo.
Ali je les obnovljiv vir?
Ker smo vse skupaj spravili iz ravnotežja, bo vsak ukrep za uravnoteženje potegnil za seboj še vrsto posledic, ki jih bo povzročil. Če rečemo, da je les obnovljiv vir, je takoj treba dodati še varovalke, da ne bi od navdušenja pokurili vseh gozdov. Tudi o obnovljivosti so mnenja deljena. V glavnem velja, da je drevo med rastjo že absorbiralo toliko CO2, kot ga bo nastalo med zgorevanjem, zato je naravni krog sklenjen, rezultat pa je nič.
Iz univerz Harvard, Oxford in Potsdam pa prihajajo podpisniki pisma, da je prejšnja trditev znanstveno nevzdržna. Menijo celo, da je lahko kurjenje lesa bolj umazano od kurjenja premoga. Trdijo, da na proizvedeno kilovatno uro les odda do trikrat več CO2 kot fosilna goriva, prišteli pa so tudi energijo, ki jo porabimo za sečnjo, transport in izdelavo peletov. Če domnevamo, da je resnica nekje na sredi, to samo pomeni, da je treba les obravnavati kot dragoceno surovino in energent.
Povečana lesna lakota
Gozdovi igrajo izjemno pomembno vlogo, upočasnjujejo podnebne spremembe, zadržujejo vodo in so zatočišče za tisoče rastlinskih in živalskih organizmov. Tega se v Bruslju zavedajo, zato je ohranjanje na prvem mestu. Toda drevesom gre vse slabše, po svetu in pri nas. Kjer ni suše, požarov in vetrolomov, so na delu podlubniki ali apetiti lastnikov in industrije. Zaradi novih podnebnih razmer je treba postopno menjati tudi gozdno drevesno sestavo, saj so za industrijo najbolj zanimivi smrekovi gozdovi vedno bolj prizadeti. Iz gozda prihajajo tudi polena, sekanci in lesni peleti, zaradi česar je biomasa že dolgo več milijard evrov vredna industrija. To desetletje pa je hkrati odločilno za povečevanje obnovljivih virov v energetski mešanici Evrope, kjer poleg vetra in sončne energije biomasa zaseda pomemben delež.
Gozdarji so zaskrbljeni
Če gozdna tla degradiramo, s tem spremenimo vodno bilanco, poškodovani ekosistemi pa začnejo sproščati toplogredne pline, namesto da bi jih skladiščili. Če preveč sekamo, odpremo krošnje, dreves tla se v vročih poletjih zelo hitro izsušijo in segrejejo za 10, 15, 20 stopinj na dan. Poslabša se rast, zaradi česar se vsa teoretična podnebna nevtralnost zruši.
Lesni peleti so oblika energije, ki jih enako dobro uporabimo v elektrarnah in doma. Danes je surovine za lesne pelete dovolj, ne vemo pa, kako bo to videti čez deset let. Zato je treba pozorno poslušati argumente vseh strani in nenehno bdeti nad dogajanjem, da si ne bi odžagali veje, na kateri sedimo.
