Pogovarjali smo se z Miroslavom Prešernom, direktorjem podjetja OVEN, ki s svojim delovanjem regijo usmerja k sinhronosti z naravo.

Z Miroslavom Prešernom, direktorjem podjetja OVEN, smo se dobili v njegovi pisarni na vrhu stavbe Elektra Maribor. In se s pogledom na mesto spustili v zanimivo razpravo o realnih možnostih, potencialnih rešitvah in izbiri, ki jo Maribor z regijo ima.  

Podjetje OVEN, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, je znano tudi po prirejanju Kluba Oven na različne teme - od zdrave prehrane, pridelave industrijske konoplje, krožnega gospodarstva, e-mobilnosti do recikliranja oziroma zmanjševanja odpadkov in emisij, pa še kaj. Skratka – sinhrono z naravo, s tovrstnimi projekti in tudi produkti pa pozitivno spodbujajo regijo k prevzemu odgovornosti do okolja.

 

Se vam zdi, da je Maribor mesto, ki je v koraku s časom na področju e-mobilnosti?

»Ja, seveda je. Saj smo mi tisti, ki smo to pokazali z več pilotnimi projekti in s projektom, v okviru katerega smo podpisali pogodbo z Zavodom za turizem in Bike Lab zadrugo. Tako začnemo 1. februarja z novim resnim projektom – izposojevalnico s 15 električnimi kolesi. Kar se tiče drugih, je tudi nekaj primerov dobrih praks, kot so električni avtomobili in podobno. Naše podjetje se bo ukvarjalo izključno s kolesi in tovrstno e-mobilnostjo, seveda samo s sharingom oziroma izposojo, ne pa z graditvijo polnilnih mest.«

 

 

Miroslav Preseren Oven

Miroslav Prešern: »Podjetje OVEN ima vse elektrarne, male in srednje, na Pohorju. V kratkem času bi jih lahko tam zgradili za okoli 40 megavatov.«

 

 

V Mariboru je podjetje OVEN postavilo že pet izposojevalnic električnih koles, ki pridobivajo na pomenu in so mesto na tem področju zagotovo postavile na »e-zemljevid«. Kako dojemljivi so Mariborčani za nove oblike e-mobilnosti?

»Na teh lokacijah je zelo različno. Ta kolesa najemajo tako turisti, kot tudi domačini in obojim so izposojevalnice koles tudi namenjene. V treh točkah gre za pilotne projekte, dva sta že popolnoma komercialna. Mi ob tem ne pričakujemo astronomskih donosov. Računamo pa, da se bo v približno dveh letih zadeva prijela. To je tudi zelo pomemben del ozaveščanja. Mislim, da se morajo občani in turisti bolj ozavestiti o prednostih električnih koles oziroma e-mobilnosti.«

 

Menite, da se bo ta frekventnost povečala čez čas?

»Tu je več faktorjev. Ne gre le za naše izposojevalnice. Električna kolesa so še vedno precej draga. V tem trenutku jih tudi Eko sklad ne subvencionira, kar me zelo čudi. Menim, da se bodo sčasoma električna prevozna sredstva pocenila in jih bodo ljudje začeli bolj uporabljati. Vendar je Maribor zelo majhno mesto in razdalje po njem so prekratke. V Sloveniji je večje urbano središče le Ljubljana, kjer so te razdalje bolj primerne za električna vozila. Ampak mislim, da se bo kmalu to prijelo tudi pri nas.

Računamo, da se bomo s  projektom električne mobilnosti počasi širili na Primorsko, kjer bi se v tistem delu turizma lahko izposojevalnice električnih koles uporabljale skoraj čez celo leto. Obmorski turizem že dolgo ni več živ samo v poletnih mesecih. Z občinami računamo na skupne projekte in verjamemo, da se bo zadeva počasi prijela.«

 

Podjetje OVEN poudarja pomen gradnje malih in tudi srednjih hidroelektrarn, ki bi razvili slovensko malo gospodarstvo. Nam lahko poveste konkretno, kje bi jih lahko postavili in koliko energije bi s tem proizvedli?

»Okrog teh elektrarn, ki jih omenjate, je zgodba nekako zgodovinsko pogojena. Vse elektrarne, ki jih imamo v lasti, so se zgradile že v prejšnji državi. Takrat za primer otočnega obratovanja v primeru kakšnih izrednih razmer. Zgodba je že od takrat na tem delu zelo birokratsko zapletena. Ne toliko z zakonodajo, kot z delovanjem tistih upravnih organov, ki izdajajo vodna dovoljenja. Tam so nujno potrebne ponastavitve, zgled pa bi si morali jemati od sosednjih ali nekaterih drugih evropskih držav, kjer postopki niso tako zapleteni. Podjetje OVEN ima vse elektrarne, male in srednje, na Pohorju. V kratkem času bi jih lahko tam zgradili za okoli 40 megavatov. Lokacije oziroma idejni načrti so znani, še iz časov prejšnje države. Z načrti razpolagamo mi, nekaj je tudi študij, ki so bile narejene pozneje, vse to bi lahko s pridom uporabili, za razvoj in zagon dela gospodarstva in ne samo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Ta zgodba vključuje gradbeništvo, strojegradnjo, elektroindustrijo, računalniško industrijo, in to večinoma za domače izvajalce. Takšno znanje v tem trenutku v Sloveniji in v regiji še obstaja. Potrebno ga je izkoristiti, in v ta del investirati.

 

 

     
 

Hidroelektrarne imajo v Sloveniji mnogo večji potencial kot na primer vetrne elektrarne, kjer so tovrstna polja zelo redka, z zelo malo možnostmi za izkoriščanje. Absolutno niti sončna energija nima takega potenciala. Vedeti morate, da je proizvodnja elektrike iz malih in srednje velikih hidroelektrarn v tem trenutku edina donosna celo brez državnih subvencij. To je tudi prednost, saj državne subvencije v končni fazi ceno električne energije dražijo. Tu se srečamo s fenomenom, da je elektrika iz obnovljivih virov dražja, čeprav bi moralo biti obratno.

 
     

 

 

Naš interes je, da bi elektrika – pridobljena iz obnovljivih virov – imela ekonomsko ceno in bi se rešili državnih subvencij. Ves čas se trudimo delati v to smer.«

 

Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije in ustaviti rast porabe končne energije. Sedaj, ko se časovno približujemo, se ne zdi, da bo to možno. Zakaj menite, da je temu tako?

»V trenutku krize, ko se je poraba energije zmanjšala, smo se temu odstotku že kar približali. Sedaj v konjunkturi je prišlo do spremembe. Statistični rezultat je drugačen, ker se je poraba povečala in naenkrat se je ta odstotek pomanjšal. Zaradi tega bo zelo težko dosegljiv. Po mojem mnenju bi se z aktivnostmi na hidro področju in z ekonomsko bolj zanimivim net metering sistemom za mikroelektrarne, predvsem sončne, temu odstotku lahko bolj približali. A tu je še drugi del zgodbe, ki jo mi zelo podpiramo. Absolutno se zavzemamo za takšne sisteme, ki bi bili ločeni od omrežja in bi bili popolnoma samozadostni v svoji samooskrbi - ali za posamezno fizično osebo, gospodinjstvo ali pa za neko manjše naselje. Z našimi elektrarnami – to je zdaj že možno po zakonodaji in v tej smeri delamo – bi lahko z elektriko lokalno oskrbovali kakšno tovarno ali del naselja. S tem bi stroške pocenili, saj ne rabimo razvijati in vlagati v omrežje, kot morajo to storiti distribucijska podjetja in sistemski operater prenosnega omrežja.

In to je izvorna zgodba obnovljivih virov, ki ni bila namenjena temu, da se bo elektrika proizvajala za omrežje, temveč za neko določeno skupino ali posameznike. To je smer, v kateri delamo mi.

 

     
  Ravno tako je zelo zanimiv projekt, ki ga načrtujemo do leta 2025.  Gre za obliko zadružništva na tem področju. Za sistem skupne lastnine, kjer se drugače gleda na produkt. Če je nekaj v skupni lastnini, se ne gleda izključno samo na posameznikov dobiček. Taki modeli obstajajo v Švici, tudi v skandinavskih državah in so zelo donosni, pomenijo višjo raven, več medsebojnega sodelovanja in kooperative, ljudje pa delajo z veseljem in strastjo. Ne pa sistem, ki je popolnoma razčlovečen.«  
     

 

 

 

Miroslav Preseren Oven intervju

Miroslav Prešern: »Žal, država na področju investicij ne funkcionira tako normalno – ne le za energetiko, tudi drugje.«

 

 

Torej menite, da se bo v prihodnosti to spremenilo tudi na posameznika? In da bo lahko nato vsaka hiša imela svojo elektrarno in proizvedeno elektriko tudi sama porabila, s tem pa se bo uveljavil sistem samozadostnosti: sam proizvedeš – sam porabiš?

»Ja, to je tehnično in tehnološko možno. Sicer so problemi v hranilnikih električne energije, ki pa na svetovnem trgu obstajajo. V Ameriki imajo hranilnike, ki so dovolj zmogljivi, vendar so v tem trenutku v Evropi nedobavljivi. Tudi mi jih prodajamo preko spletne trgovine,  vendar v tem trenutku sprejemamo le prednaročila. Zaradi politične zgodbe ter drugačnih gospodarskih ali makroekonomskih interesov posameznih držav, bo to zelo težko. V Sloveniji je že nekaj primerov, tudi nekaj tovarn, ki se popolnoma samooskrbujejo s sistemi, ki so izključene iz nje. Tudi v Mariboru je ena taka.

 

 

     
 

Niti v zakonodaji, niti v pozakonskih aktih, ni nobenih težav, to je možno.«

 
     

 

 

Če se dvignemo od vode k soncu. Proizvodnja fotonapetostne opreme linearno raste, s tem pa tudi uporabniki. Je fotovoltaika primerna za vsako streho oziroma vsako steno stavbe?

»Veste, tu je predvsem važna lega in izkoristek. Za gospodinjstva, kjer je omejena inštalirana moč, velja predvsem to, ali je poraba dovolj velika, da se to splača? Namreč zdaj, ko hranilniki, še niso na razpolago, je elektrike čez dan preveč, ponoči pa premalo. Problem je sistemska regulacija elektrike pri sončni energiji. Drugače pa ja. S kakovostnimi hranilniki bi to sicer povečalo investicijo, a bi se zadevo dalo narediti popolnoma samooskrbno.«

 

Govorila sva že o administrativnih ovirah – tako pri sončnih kot hidroelektrarnah. Kaj menite, kako bi lahko omogočili oziroma olajšali postavitev tovrstnih mikroelektrarn?

»Nekih težav za samooskrbe na mikro ravni ni, niti pri umeščanju v prostor. Pri slednjem so le izzivi pri malih in srednjih hidroelektrarnah ter pri vetrni energiji. Potrebno je dvoje dovoljenj – vodno in gradbeno. V nekaterih državah so to poenostavili na tak način, da so ti dve združili v eno. To bi že bilo oportuno, da bi bilo dejansko samo eno dovoljenje in bi do neke moči – mi smo predlagali do enega megavata – izdajanje teh dovoljenj prenesli na občinsko raven. Občine so v tem trenutku v slovenski praksi edini državni subjekti kot lokalne skupnosti, ki investirajo in normalno funkcionirajo. Žal, država na področju investicij ne funkcionira tako normalno – ne le za energetiko, tudi drugje. Zavzeli smo praktično stališče, da bi se na občini najlažje dogovorili, saj so tam interesi jasnejši oziroma jasno artikulirani.«

 

Bi lahko rekli iz današnjega stališča in zmožnosti, da je energetski sektor dovolj fleksibilen?

»Energetski sektor je – tisti, ki je v državni lasti – sam po sebi rigiden. To je zakonitost vseh, tudi privatnih. Vendar moramo ločiti male proizvajalce, tržna podjetja. Mi smo tržno podjetje v sistemu in ne dobivamo omrežnine ali kaj od česar bi zaslužili. Mikro podjetja, kot smo mi, bi vsekakor prinesla višjo raven in donosnost. Namreč znanja je dovolj, denarja je dovolj, ni pa aktivnosti oziroma se v sami energetiki težko zmenimo za neko akcijo. Napredek je, so pa tu interesi, pa tudi vhodni in izhodni stroški, popolnoma drugačni. Tako lahko že tu pridemo do nasprotja interesov. Nekje so vlaganja že sama po sebi višja, ker je sistem oziroma podjetje večje. Mi pa imamo to prednost, da smo v investicijskem in vzdrževalnem delu cenejši.«

 

Hidroelektrarne sicer dvigajo ogromno prahu, nazadnje je bila težava v okoljskem poročilu o vplivu gradnje hidroelektrarne na Muri: Hrastje – Mota in nesprejemljivosti gradnje zaradi vpliva na naravo in vodo. Kaj menite, je morda prihodnost v tem, da se kako izognemo tovrstnim posegom?

»Vsaka gradnja ali pa investicija, ki je v naravi, je prav gotovo poseg v njej. Kakšen je ta poseg, pa se da prilagoditi in rizike ter tveganja znatno zmanjšati. Pred časom sem govoril s starosto elektrotehnike, profesorjem iz fakultete, ki je že dolgo v pokoju, in je rekel, da je bil isti problem, ko se je gradila veriga dravskih elektrarn – bilo je polno nasprotnikov, pa takrat ekološka zavest še ni bila tako visoka. Rekel je: 'Glej, do takrat je bilo vso Dravsko in Ptujsko polje poplavljeno, od takrat pa poplav ni bilo, ker elektrarne regulirajo ta pretok.' Zato še enkrat, so prednosti in slabosti. Za Muro konkretno ne vem, je pa res, da je na Muri več deset elektrarn v Avstriji.

 

     
  Zastavlja se tudi vprašanje z elektroenergetskega smisla – koliko je Mura praktično prinesla v sami proizvodnji, količini, megavatih? Ne vem, vendar mislim, da bi na tej točki ekologi, civilna družba in odločevalci zlahka prišli skupaj, če bi postopki potekali manj birokratsko.«  
     

 

 

Mislite glede izdaje dovoljenj?

»Da, glede izdaje dovoljenj. Ne bi pa komentiral, če so te elektrarne na Muri potrebne. Ne spuščam se v vseslovenske energetske razmere, ali bomo imeli nuklearko ali termoelektrarno. Vsekakor se ne strinjam, da bi gradili elektrarne na fosilna goriva, v tem primeru je že bolje imeti vodno elektrarno. Pa čeprav so nuklearne elektrarne pravzaprav najmanj rizične – pustimo v tistem delu, če pride do katastrofe. Po vsej verjetnosti bomo imeli tak primanjkljaj energije, ko se bo življenjski tok Krška iztekel, da bomo znova nekaj potrebovali. In tega ne bomo mogli rešiti z obnovljivimi viri, ker toliko resursov ni, niti teoretično.

 

     
 

Vsekakor zastopam mnenje, da moramo biti v strateškem delu kot država čimbolj samooskrbni z elektriko.«

 
     

 

 

Da zaključimo usmerjeno v prihodnost in bolj celostno – kakšna je vaša vizija oziroma vizija podjetja Oven za Maribor in pa širšo regijo?

»Glede na to, da smo regijsko podjetje, z nekaterimi povezanimi produkti in storitvami pa nastopamo tudi v širši regiji, državi in tujini, se bomo absolutno v tej smeri razvijali še naprej. V tem trenutku imamo nekaj projektov, kjer smo blizu izgradnji malih in srednjih hidroelektrarn ob vodi. 

 

     
  Preko nove spletne trgovine in posledično prodaje povezanih produktov in storitev, pa bomo našo osnovno dejavnost skušali nadgraditi v tem smislu, da bo tudi denarni tok kmalu – računamo do nekje leta 2025 – bolj stabilen.  
     

 

Zavedati se moramo namreč, da smo na tistem delu elektrarn – sončnih, vodnih ali vetrnih – vedno odvisni le od vremena. Mi pa moramo kljub temu delati in gledati naprej. Zato s ponosom povemo, da je že leto dni, odkar smo pričeli s prestrukturiranjem še v ostale storitve,  predvsem s področja e-mobilnosti in prodaje povezanih produktov.«

Vir: www.mariborinfo.com

Podobni članki


Kontaktirajte ponudnika OVEN ELEKTRO MARIBOR d.o.o.
   
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe ali za odgovor ustreznega strokovnjaka. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

Varčevanje toplotne energije

Kaj je toplotna črpalka? Kaj pomeni COP, SCOP

Toplotne črpalke so za marsikoga še vedno nenavadne naprave, saj lahko z njimi iz razmeroma hladnih virov (iz okolja – to je zemlje, vode ali zraka) čez celo leto koristimo toploto za ogrevanje hiše in tople sanitarne vode, kar je fascinantno. Vendar, ko se odločamo za nakup toplotne črpalke je iz obsežnih...

Pregled plinske napeljave in menjava plinske peči

Želite brezhibno delovanje, varnejšo in varčnejšo plinsko peč in prihraniti pri stroških ogrevanja v svojem domu? Kdaj so bile na zadnje pregledane instalacije in tesenje? Morda pregled plinske...

Plinska peč, ki v 2021 sodi med najboljše

Plinska peč, posebno zaradi ekološke note, predstavlja pomembno sodobno ogrevanje. Spada med bolj izpopolnjene sisteme ogrevanja z visokimi izkoristki...

Peči na pelete slovenskega proizvajalca Biodom

Slovenski proizvajalec je na osnovi dolgoletnih investicij v razvoj ogrevalnih sistemov na lesno biomaso ter praktičnih izkušenj iz terena, razvil širok izbor modernih in ekoloških peletnih kotlov, ki nudijo trajno...

GRADNJA IN OBNOVE

Vgradnja okna je najpomembnejša

Vsako okno je dobro le toliko, kolikor je dobro vgrajeno. In smernice sodobne gradnje zahtevajo od investitorjev, da že pri izbiri oken načrtujejo tudi njihovo vgradnjo. Dejstvo je, da je še vedno najpogostejša klasična vgradnja oken z ekspanzijsko poliuretansko (PU) peno

Gradnja hiše - je gradnja nizkoenergijske dražja od klasične

Koliko stane gradnja hiše - nizkoenergijske v primerjavi s klasično, za kakšno nizkoenergijsko hišo naj se odločim, kateri gradbeni material izbrati, kakšni so prihranki in kolikšno vlogo igrajo...

Zvočna izolacija stropa

Slaba volja, slabo počutje, bolezen. To je najslabši potek težav, kadar živimo v hrupnih prostorih. Ni nujno, da je hrup močan, dovolj je že, da nam gre, kot pravimo, na živce. Vendar se za nekatere težave...

Balkonska ograja - kako jo sanirati?

 Energetska sanacija fasade je lahko dober razlog, da obnovimo tudi ograje, saj stara balkonska ograja lahko pokvari celoten vtis. Ni pa nujno, da čakamo na fasado – ograje se lahko lotimo tudi posebej. Staro...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Poraba elektrike v hiši

Računalniki, televizorji, videorekorderji, tiskalniki, optični bralniki, monitorji, faksi, radijske budilke, brezžični telefoni, svetilke, sušilci za lase, sesalci, pekači, likalniki, polnilci za mobilne telefone itd. porabljajo električno energijo tudi, ko niso v uporabi in so samo v stanju...

Ogrevanje s soncem - sončna elektrarna in toplotna črpalka

Prijetna temperatura v bivalnih prostorih, ogrevanje s soncem, topla voda in dovolj elektrike za potrebe celotnega gospodinjstva, račun za elektriko pa minimalen. Sliši se skoraj preveč lepo, da bi bilo res, a dejstvo...

Shranjevanje elektrike iz fotovoltake, vetrnic

Fotovoltaični sistem se da enostavno in ugodno instalirati. Če prigradimo še solarne akumulatorje lahko dosežemo od 50 do 70% samozadostnost. Brez akumulatorja lahko samo s solarnimi moduli dosežemo do 30%...

Prodaja električne energije

Energetska tržnica SunContract se je v sodelovanju s podjetjem SONCE energija uveljavila kot zanesljiv partner ne samo gospodinjskih proizvajalcev in odjemalcev, ampak tudi poslovnih. Podjetja tako dosežejo neodvisnost...

Aktualne novice

Kakovost bivanja v večstanovanjskih zgradbah

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi minulega  decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) organiziralo še zadnje  strokovno srečanje, tokrat na temo kakovostnega bivanja v večstanovanjskih zgradbah. Spletnega seminarja se je udeležilo 110...

GBC Slovenija organizira on-line strokovno srečanje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) v petek, 18. decembra, organiziralo zadnje letošnje strokovno...

Cene energentov v letu 2020

Zaradi pandemije so cene energentov v prvem četrtletju letošnjega leta na splošno padle. Razlog je seveda kriza, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa, saj se je življenje v prvih štirih...

Energetska sanacija stavb in učinkovitost dela

Združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v sodelovanju s slovenskim Eko skladom tretji petek v septembru na lokaciji Superkema v Mariboru organiziralo strokovno srečanje za izvajalce zaključnih del v...

Prezračevanje, klimatizacija

Kondenz - od kapljic na oknih do plesni nas loči le korak

Včasih se je zaradi slabšega tesnjenja oken samodejno zamenjalo več zraka v zaprtih prostorih. Zdaj moramo za zadostno prezračevanje, dober zrak v prostorih in odvajanje odvečne vlage skrbeti sami, tudi pozimi. V nasprotnem primeru bo zaradi previsoke relativne zračne vlage vodna para začela kondenzirati na...

Prezračevanje stanovanja pomeni skrb za zdravje

Za življenje nujno potrebujemo tri stvari – vodo, hrano in zrak. Brez slednjega lahko človek zdrži brez posledic za zdravje pičlih 5 minut, zato je zelo pomembno, kakšen zrak dihamo. Ste vedeli, da je lahko...

Rekuperator zraka v kombinaciji s toplotno črpalko

Za prijetno bivanje v zaprtih prostorih potrebujemo svež, prečiščen zrak. Velikokrat zasledimo primere obnovljenih hiš, ki so za nova okna in fasado porabili premoženje, na prezračevanje pa pozabili. Sledi zatohel...

Prezračevanje prostorov - o tem še vedno ne vemo dovolj

Jeseni se običajno srečamo s prvimi resnejšimi ohladitvami, ki jih spremlja tudi več vlage v zraku. V čedalje bolj zrakotesno grajenih in obnovljenih stavbah je zato pojav plesni na notranjih površinah le še...

Varčevanje vode

Čistilna naprava in biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali slabo obiskan počitniški objekt. Vendar so specialisti našli rešitev, ki se imenuje Biološka...

Matrikx vodni filtri

Da iz pipe priteče čista pitna voda ni samoumevno, saj smo v zadnjem stoletju spustili v okolje več kot 100.000 različnih sintetičnih snovi, ki v končni fazi vedno pristanejo v vodi. Kristalno čisto vodo...

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Filtri za vodo zadržijo vse trdne delce v vodi večje od 25 mikronov (pesek, mulj, opilki). Uporabljajo se lahko za filtriranje vode in vodovodnega sistema, kot tudi za vodo iz deževnice. Filtri za...

Biološko čiščenje odpadne vode in deževnica

Stična točka tehnologij za biološko čiščenje odpadne vode in zajemanje deževnice so podzemni rezervoarji. Danes so skoraj brez izjeme izdelani iz umetnih mas, imajo dolgo življenjsko dobo, popolno tesnijo in so...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno škodljivega CO2 in drugih onesnaževal, ki slabšajo kakovost zraka.

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Inštalacije

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če slednji niso dobro izvedeni, bo vlaga vdrla v klet.

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.