Pogovarjali smo se z Miroslavom Prešernom, direktorjem podjetja OVEN, ki s svojim delovanjem regijo usmerja k sinhronosti z naravo.

Z Miroslavom Prešernom, direktorjem podjetja OVEN, smo se dobili v njegovi pisarni na vrhu stavbe Elektra Maribor. In se s pogledom na mesto spustili v zanimivo razpravo o realnih možnostih, potencialnih rešitvah in izbiri, ki jo Maribor z regijo ima.  

Podjetje OVEN, ki se ukvarja s proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov, je znano tudi po prirejanju Kluba Oven na različne teme - od zdrave prehrane, pridelave industrijske konoplje, krožnega gospodarstva, e-mobilnosti do recikliranja oziroma zmanjševanja odpadkov in emisij, pa še kaj. Skratka – sinhrono z naravo, s tovrstnimi projekti in tudi produkti pa pozitivno spodbujajo regijo k prevzemu odgovornosti do okolja.

 

Se vam zdi, da je Maribor mesto, ki je v koraku s časom na področju e-mobilnosti?

»Ja, seveda je. Saj smo mi tisti, ki smo to pokazali z več pilotnimi projekti in s projektom, v okviru katerega smo podpisali pogodbo z Zavodom za turizem in Bike Lab zadrugo. Tako začnemo 1. februarja z novim resnim projektom – izposojevalnico s 15 električnimi kolesi. Kar se tiče drugih, je tudi nekaj primerov dobrih praks, kot so električni avtomobili in podobno. Naše podjetje se bo ukvarjalo izključno s kolesi in tovrstno e-mobilnostjo, seveda samo s sharingom oziroma izposojo, ne pa z graditvijo polnilnih mest.«

 

 

Miroslav Preseren Oven

Miroslav Prešern: »Podjetje OVEN ima vse elektrarne, male in srednje, na Pohorju. V kratkem času bi jih lahko tam zgradili za okoli 40 megavatov.«

 

 

V Mariboru je podjetje OVEN postavilo že pet izposojevalnic električnih koles, ki pridobivajo na pomenu in so mesto na tem področju zagotovo postavile na »e-zemljevid«. Kako dojemljivi so Mariborčani za nove oblike e-mobilnosti?

»Na teh lokacijah je zelo različno. Ta kolesa najemajo tako turisti, kot tudi domačini in obojim so izposojevalnice koles tudi namenjene. V treh točkah gre za pilotne projekte, dva sta že popolnoma komercialna. Mi ob tem ne pričakujemo astronomskih donosov. Računamo pa, da se bo v približno dveh letih zadeva prijela. To je tudi zelo pomemben del ozaveščanja. Mislim, da se morajo občani in turisti bolj ozavestiti o prednostih električnih koles oziroma e-mobilnosti.«

 

Menite, da se bo ta frekventnost povečala čez čas?

»Tu je več faktorjev. Ne gre le za naše izposojevalnice. Električna kolesa so še vedno precej draga. V tem trenutku jih tudi Eko sklad ne subvencionira, kar me zelo čudi. Menim, da se bodo sčasoma električna prevozna sredstva pocenila in jih bodo ljudje začeli bolj uporabljati. Vendar je Maribor zelo majhno mesto in razdalje po njem so prekratke. V Sloveniji je večje urbano središče le Ljubljana, kjer so te razdalje bolj primerne za električna vozila. Ampak mislim, da se bo kmalu to prijelo tudi pri nas.

Računamo, da se bomo s  projektom električne mobilnosti počasi širili na Primorsko, kjer bi se v tistem delu turizma lahko izposojevalnice električnih koles uporabljale skoraj čez celo leto. Obmorski turizem že dolgo ni več živ samo v poletnih mesecih. Z občinami računamo na skupne projekte in verjamemo, da se bo zadeva počasi prijela.«

 

Podjetje OVEN poudarja pomen gradnje malih in tudi srednjih hidroelektrarn, ki bi razvili slovensko malo gospodarstvo. Nam lahko poveste konkretno, kje bi jih lahko postavili in koliko energije bi s tem proizvedli?

»Okrog teh elektrarn, ki jih omenjate, je zgodba nekako zgodovinsko pogojena. Vse elektrarne, ki jih imamo v lasti, so se zgradile že v prejšnji državi. Takrat za primer otočnega obratovanja v primeru kakšnih izrednih razmer. Zgodba je že od takrat na tem delu zelo birokratsko zapletena. Ne toliko z zakonodajo, kot z delovanjem tistih upravnih organov, ki izdajajo vodna dovoljenja. Tam so nujno potrebne ponastavitve, zgled pa bi si morali jemati od sosednjih ali nekaterih drugih evropskih držav, kjer postopki niso tako zapleteni. Podjetje OVEN ima vse elektrarne, male in srednje, na Pohorju. V kratkem času bi jih lahko tam zgradili za okoli 40 megavatov. Lokacije oziroma idejni načrti so znani, še iz časov prejšnje države. Z načrti razpolagamo mi, nekaj je tudi študij, ki so bile narejene pozneje, vse to bi lahko s pridom uporabili, za razvoj in zagon dela gospodarstva in ne samo za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov. Ta zgodba vključuje gradbeništvo, strojegradnjo, elektroindustrijo, računalniško industrijo, in to večinoma za domače izvajalce. Takšno znanje v tem trenutku v Sloveniji in v regiji še obstaja. Potrebno ga je izkoristiti, in v ta del investirati.

 

 

     
 

Hidroelektrarne imajo v Sloveniji mnogo večji potencial kot na primer vetrne elektrarne, kjer so tovrstna polja zelo redka, z zelo malo možnostmi za izkoriščanje. Absolutno niti sončna energija nima takega potenciala. Vedeti morate, da je proizvodnja elektrike iz malih in srednje velikih hidroelektrarn v tem trenutku edina donosna celo brez državnih subvencij. To je tudi prednost, saj državne subvencije v končni fazi ceno električne energije dražijo. Tu se srečamo s fenomenom, da je elektrika iz obnovljivih virov dražja, čeprav bi moralo biti obratno.

 
     

 

 

Naš interes je, da bi elektrika – pridobljena iz obnovljivih virov – imela ekonomsko ceno in bi se rešili državnih subvencij. Ves čas se trudimo delati v to smer.«

 

Za Slovenijo je določeno, da mora do leta 2020 doseči najmanj 25-odstotni delež OVE v končni bruto rabi energije in ustaviti rast porabe končne energije. Sedaj, ko se časovno približujemo, se ne zdi, da bo to možno. Zakaj menite, da je temu tako?

»V trenutku krize, ko se je poraba energije zmanjšala, smo se temu odstotku že kar približali. Sedaj v konjunkturi je prišlo do spremembe. Statistični rezultat je drugačen, ker se je poraba povečala in naenkrat se je ta odstotek pomanjšal. Zaradi tega bo zelo težko dosegljiv. Po mojem mnenju bi se z aktivnostmi na hidro področju in z ekonomsko bolj zanimivim net metering sistemom za mikroelektrarne, predvsem sončne, temu odstotku lahko bolj približali. A tu je še drugi del zgodbe, ki jo mi zelo podpiramo. Absolutno se zavzemamo za takšne sisteme, ki bi bili ločeni od omrežja in bi bili popolnoma samozadostni v svoji samooskrbi - ali za posamezno fizično osebo, gospodinjstvo ali pa za neko manjše naselje. Z našimi elektrarnami – to je zdaj že možno po zakonodaji in v tej smeri delamo – bi lahko z elektriko lokalno oskrbovali kakšno tovarno ali del naselja. S tem bi stroške pocenili, saj ne rabimo razvijati in vlagati v omrežje, kot morajo to storiti distribucijska podjetja in sistemski operater prenosnega omrežja.

In to je izvorna zgodba obnovljivih virov, ki ni bila namenjena temu, da se bo elektrika proizvajala za omrežje, temveč za neko določeno skupino ali posameznike. To je smer, v kateri delamo mi.

 

     
  Ravno tako je zelo zanimiv projekt, ki ga načrtujemo do leta 2025.  Gre za obliko zadružništva na tem področju. Za sistem skupne lastnine, kjer se drugače gleda na produkt. Če je nekaj v skupni lastnini, se ne gleda izključno samo na posameznikov dobiček. Taki modeli obstajajo v Švici, tudi v skandinavskih državah in so zelo donosni, pomenijo višjo raven, več medsebojnega sodelovanja in kooperative, ljudje pa delajo z veseljem in strastjo. Ne pa sistem, ki je popolnoma razčlovečen.«  
     

 

 

 

Miroslav Preseren Oven intervju

Miroslav Prešern: »Žal, država na področju investicij ne funkcionira tako normalno – ne le za energetiko, tudi drugje.«

 

 

Torej menite, da se bo v prihodnosti to spremenilo tudi na posameznika? In da bo lahko nato vsaka hiša imela svojo elektrarno in proizvedeno elektriko tudi sama porabila, s tem pa se bo uveljavil sistem samozadostnosti: sam proizvedeš – sam porabiš?

»Ja, to je tehnično in tehnološko možno. Sicer so problemi v hranilnikih električne energije, ki pa na svetovnem trgu obstajajo. V Ameriki imajo hranilnike, ki so dovolj zmogljivi, vendar so v tem trenutku v Evropi nedobavljivi. Tudi mi jih prodajamo preko spletne trgovine,  vendar v tem trenutku sprejemamo le prednaročila. Zaradi politične zgodbe ter drugačnih gospodarskih ali makroekonomskih interesov posameznih držav, bo to zelo težko. V Sloveniji je že nekaj primerov, tudi nekaj tovarn, ki se popolnoma samooskrbujejo s sistemi, ki so izključene iz nje. Tudi v Mariboru je ena taka.

 

 

     
 

Niti v zakonodaji, niti v pozakonskih aktih, ni nobenih težav, to je možno.«

 
     

 

 

Če se dvignemo od vode k soncu. Proizvodnja fotonapetostne opreme linearno raste, s tem pa tudi uporabniki. Je fotovoltaika primerna za vsako streho oziroma vsako steno stavbe?

»Veste, tu je predvsem važna lega in izkoristek. Za gospodinjstva, kjer je omejena inštalirana moč, velja predvsem to, ali je poraba dovolj velika, da se to splača? Namreč zdaj, ko hranilniki, še niso na razpolago, je elektrike čez dan preveč, ponoči pa premalo. Problem je sistemska regulacija elektrike pri sončni energiji. Drugače pa ja. S kakovostnimi hranilniki bi to sicer povečalo investicijo, a bi se zadevo dalo narediti popolnoma samooskrbno.«

 

Govorila sva že o administrativnih ovirah – tako pri sončnih kot hidroelektrarnah. Kaj menite, kako bi lahko omogočili oziroma olajšali postavitev tovrstnih mikroelektrarn?

»Nekih težav za samooskrbe na mikro ravni ni, niti pri umeščanju v prostor. Pri slednjem so le izzivi pri malih in srednjih hidroelektrarnah ter pri vetrni energiji. Potrebno je dvoje dovoljenj – vodno in gradbeno. V nekaterih državah so to poenostavili na tak način, da so ti dve združili v eno. To bi že bilo oportuno, da bi bilo dejansko samo eno dovoljenje in bi do neke moči – mi smo predlagali do enega megavata – izdajanje teh dovoljenj prenesli na občinsko raven. Občine so v tem trenutku v slovenski praksi edini državni subjekti kot lokalne skupnosti, ki investirajo in normalno funkcionirajo. Žal, država na področju investicij ne funkcionira tako normalno – ne le za energetiko, tudi drugje. Zavzeli smo praktično stališče, da bi se na občini najlažje dogovorili, saj so tam interesi jasnejši oziroma jasno artikulirani.«

 

Bi lahko rekli iz današnjega stališča in zmožnosti, da je energetski sektor dovolj fleksibilen?

»Energetski sektor je – tisti, ki je v državni lasti – sam po sebi rigiden. To je zakonitost vseh, tudi privatnih. Vendar moramo ločiti male proizvajalce, tržna podjetja. Mi smo tržno podjetje v sistemu in ne dobivamo omrežnine ali kaj od česar bi zaslužili. Mikro podjetja, kot smo mi, bi vsekakor prinesla višjo raven in donosnost. Namreč znanja je dovolj, denarja je dovolj, ni pa aktivnosti oziroma se v sami energetiki težko zmenimo za neko akcijo. Napredek je, so pa tu interesi, pa tudi vhodni in izhodni stroški, popolnoma drugačni. Tako lahko že tu pridemo do nasprotja interesov. Nekje so vlaganja že sama po sebi višja, ker je sistem oziroma podjetje večje. Mi pa imamo to prednost, da smo v investicijskem in vzdrževalnem delu cenejši.«

 

Hidroelektrarne sicer dvigajo ogromno prahu, nazadnje je bila težava v okoljskem poročilu o vplivu gradnje hidroelektrarne na Muri: Hrastje – Mota in nesprejemljivosti gradnje zaradi vpliva na naravo in vodo. Kaj menite, je morda prihodnost v tem, da se kako izognemo tovrstnim posegom?

»Vsaka gradnja ali pa investicija, ki je v naravi, je prav gotovo poseg v njej. Kakšen je ta poseg, pa se da prilagoditi in rizike ter tveganja znatno zmanjšati. Pred časom sem govoril s starosto elektrotehnike, profesorjem iz fakultete, ki je že dolgo v pokoju, in je rekel, da je bil isti problem, ko se je gradila veriga dravskih elektrarn – bilo je polno nasprotnikov, pa takrat ekološka zavest še ni bila tako visoka. Rekel je: 'Glej, do takrat je bilo vso Dravsko in Ptujsko polje poplavljeno, od takrat pa poplav ni bilo, ker elektrarne regulirajo ta pretok.' Zato še enkrat, so prednosti in slabosti. Za Muro konkretno ne vem, je pa res, da je na Muri več deset elektrarn v Avstriji.

 

     
  Zastavlja se tudi vprašanje z elektroenergetskega smisla – koliko je Mura praktično prinesla v sami proizvodnji, količini, megavatih? Ne vem, vendar mislim, da bi na tej točki ekologi, civilna družba in odločevalci zlahka prišli skupaj, če bi postopki potekali manj birokratsko.«  
     

 

 

Mislite glede izdaje dovoljenj?

»Da, glede izdaje dovoljenj. Ne bi pa komentiral, če so te elektrarne na Muri potrebne. Ne spuščam se v vseslovenske energetske razmere, ali bomo imeli nuklearko ali termoelektrarno. Vsekakor se ne strinjam, da bi gradili elektrarne na fosilna goriva, v tem primeru je že bolje imeti vodno elektrarno. Pa čeprav so nuklearne elektrarne pravzaprav najmanj rizične – pustimo v tistem delu, če pride do katastrofe. Po vsej verjetnosti bomo imeli tak primanjkljaj energije, ko se bo življenjski tok Krška iztekel, da bomo znova nekaj potrebovali. In tega ne bomo mogli rešiti z obnovljivimi viri, ker toliko resursov ni, niti teoretično.

 

     
 

Vsekakor zastopam mnenje, da moramo biti v strateškem delu kot država čimbolj samooskrbni z elektriko.«

 
     

 

 

Da zaključimo usmerjeno v prihodnost in bolj celostno – kakšna je vaša vizija oziroma vizija podjetja Oven za Maribor in pa širšo regijo?

»Glede na to, da smo regijsko podjetje, z nekaterimi povezanimi produkti in storitvami pa nastopamo tudi v širši regiji, državi in tujini, se bomo absolutno v tej smeri razvijali še naprej. V tem trenutku imamo nekaj projektov, kjer smo blizu izgradnji malih in srednjih hidroelektrarn ob vodi. 

 

     
  Preko nove spletne trgovine in posledično prodaje povezanih produktov in storitev, pa bomo našo osnovno dejavnost skušali nadgraditi v tem smislu, da bo tudi denarni tok kmalu – računamo do nekje leta 2025 – bolj stabilen.  
     

 

Zavedati se moramo namreč, da smo na tistem delu elektrarn – sončnih, vodnih ali vetrnih – vedno odvisni le od vremena. Mi pa moramo kljub temu delati in gledati naprej. Zato s ponosom povemo, da je že leto dni, odkar smo pričeli s prestrukturiranjem še v ostale storitve,  predvsem s področja e-mobilnosti in prodaje povezanih produktov.«

Vir: www.mariborinfo.com

Povezane vsebine


OVEN ELEKTRO MARIBOR d.o.o.
   
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta in kraj:
Vaš e-poštni naslov:
Kontakni telefon:
Zadeva:
Sporočilo:
  Pošljite kopijo sebi
 
Zaradi varnosti vas prosimo če prepišete naključno generirano kodo v spodnje vnosno polje. Če koda ni berljiva kliknite nanjo in bo sistem naložil drugo kodo
Varnostna koda:
 
Soglasje Soglašam, da moje posredovane osebne podatke lahko zberete in uporabite za namen priprave informativne ponudbe. V kolikor je za pripravo svetovanja ali informativne ponudbe potrebna soudeležba partnerskega podjetja (izvajalca monterskih storitev), soglašam, da obdelovalec (spletni portal www.varcevanje-energije.si) za pripravo ponudbe posreduje oddano povpraševanje ustreznemu partnerskemu podjetju. Več v Obvestilu o zasebnosti.
 
 

Varčevanje toplotne energije

Toplotna črpalka: cena in kako se investicija povrne v 2023?

Toplotna črpalka je primerna za skoraj vsak dom. Pri zamenjavi starega ogrevalnega sistema nam lahko občutno zniža stroške ter posrbi za povsem brezskrbno ogrevanje. Deluje tako, da črpa in prenaša toploto z enega mesta na drugega z uporabo kompresorja in krožnenja...

Geosonda je dolgoročno najcenejša rešitev ogrevanja

Geotermalne toplotne črpalke, katerim vir energije zagotavlja geosonda, so eden najučinkovitejših načinov ogrevanja in hlajenja vašega doma. Toplotne črpalke na splošno spadajo med najbolj energetsko učinkovite...

Plinska peč, ki v 2023 sodi med najboljše

Plinska peč, posebno zaradi ekološke note, predstavlja pomembno sodobno ogrevanje. Spada med bolj izpopolnjene sisteme ogrevanja z visokimi izkoristki energenta in majhnimi...

Izračun moči toplotne črpalke

Moč toplotne črpalke in izračun moči toplotne črpalke, sta povezana s stroški delovanja. Ko izbiramo moč, je smiselno razmisliti tudi o vrsti toplotne črpalke, (glede na vir, ki...

GRADNJA IN OBNOVE

JUBHome na Dnevih pasivnih hiš 2022 predstavil zadnjo končano hišo v soseski Selo pri Ihanu

V družbi JUBHome so v mirni in zeleni stanovanjski soseski Selo pri Ihanu letos zaključili z gradnjo 10 moderno oblikovanih enodružinskih pasivnih hiš, ki že imajo nove lastnike. Zadnjo hišo, ki je trenutno še v fazi finalizacije, so interesentom novembra predstavili na letošnjih Dnevih pasivnih hiš in na...

Nova Marlesova neto ničenergijska moderna hiša Dom24h

Podjetje Marles hiše Maribor je v začetku aprila odprlo vrata inovativnega in tehnološko naprednega objekta prihodnosti – Dom24h. Moderna hiša, pametni dom prihodnosti za udobno in...

Suhi estrih - obnova poda ter izdelava in polaganje

Sodobni gradbeni sistemi za gradnjo po suhih (in tudi mokrih) postopkih so do danes izredno napredovali. Gradbeni inženirji in proizvajalci gradbenih materialov so do danes že razvili in v praksi že ničkolikokrat...

Energetska prenova hiše - pogosta zmotna prepričanja

Vas motijo sevajoči hlad mrzlih sten v hiši in previsoki stroški ogrevanja, pa niste povsem prepričani v energetsko prenovo hiše? Poglejmo, kaj je v praksi pogosto zmotno in kateri...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kakšno sončno elektrarno naj postavim?

Do pred kratkim, pa tudi še sedaj, je velika večina lastnikov sončnih elektrarn nameščalo sončne elektrarne net metering s Solar Edge razsmerniki in optimizatorji. Zaradi grozeče krize energije, so številni šele sedaj ugotovili, da jim sončna elektrarna na strehi, nič ne pomaga v primeru redukcij ali izpada...

Sončna elektrarna 11 kW - cena, subvencije in donos v 2023

Sončna elektrarna za gospodinjstva, kljub lanskim zapletom s podeljevanjem subvencij in izdajo soglasij za priklop, še vedno predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne...

Pozor - na voljo subvencije za sončne elektrarne in hranilnike v 2023

Subvencije za sončne elektrarne so z novim razpisom Eko sklada v 2023 možne tudi za že delujoče sončne elektrarne, ki so bile priklopljene na omrežje od marca lani. Z novimi, relativno visokimi subvencijami na...

Energetska oskrba: skupnostna samooskrba, trajnost in z njo povezani izzivi

Trajnost in z njo povezani izzivi na področju zelene prihodnosti narekujejo strateški razmislek v zvezi energetsko oskrbo. Dejstvo je namreč, da se potrebe po energiji – kljub uresničevanjem zavez za njeno...

Aktualne novice

GBC Slovenija – Koraki do trajnostne gradnje s toplotnim ovojem stavbe

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v petek, 3. marca, organiziralo strokovno srečanje, katerega osrednja tema bo izvedba toplotnega ovoja stavbe po merilih trajnostne gradnje. Izobraževanje, namenjeno vsem zainteresiranim deležnikom iz gradbenega sektorja, bo po programu potekalo med...

Aktualne cene energentov v letu 2023

Za nami je energetsko intenzivno leto 2022, ki je minilo v znamenju agresivne vojne Rusije proti Ukrajini. Ruska invazija na Ukrajino je povzročila geopolitični in energetski potres...

Tovarna porobetona Ytong z novo sončno elektrarno

V Xellini tovarni porobetona so lansko leto pričeli z izgradnjo nove sončne elektrarne na strehi proizvodnega obrata v Kisovcu pri Zagorju. Nova investicija bo nadomestila dobro četrtino potreb po električni energiji...

Cena nafte v 2023 – kakšne so napovedi?

Cena nafte je še kako odvisna od političnih in gospodarskih pretresov, ruska invazija na Ukrajino je ceno nafte v 2022 hudo destabilizirala. Vemo, da sta energetska in prehranska varnost temelj napredka vsake sodobne...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje in prezračevalni sistemi - pogoste dileme 2023

Ob vsaki prenovi stanovanja ali hiše, ali ob načrtovanju nove hiše, je pri današnjih standardih zatesnjenosti oken in vrat prezračevanje nujna investicija. Ker v zaprtih prostorih preživimo večino svojega življenja, je zaradi dobrega počutje in zdravja, potrebna ugodna mikroklima.

Klima za ogrevanje Daikin Perfera za velike prihranke

Daikin klimatske naprave so cenovno dostopne prav vsem. Uporabljate jih lahko za ogrevanje in hlajenje prostorov, pri tem pa zaradi njihove napredne tehnologije ne boste imeli visokega računa za elektriko. Daikinova...

Kako pomemben je čistilec zraka v zaprtih prostorih

Vam je čist zrak v zaprtih prostorih pomemben? Že imate klimatsko napravo ali sistem ogrevanja, ki pa žal ne omogoča, da bi vam lahko tehnologija nanoe™ X izboljšala kakovost zraka? Sedaj je to možno! Panasonic...

Ogrevanje s klimo pozimi pri nizkih temperaturah

V jesenskem času, ko so sončna jutra le še spomin na poletne dni, nas hladnejše vreme hitro spomni, da poskrbimo za ogrevanje našega doma. Ko razmišljamo o možnostih ogrevanja, se nam klimatske naprave na prvi...

Varčevanje vode

Naprava za mehčanje vode zagotavlja boljše zdravje in manj stroškov

Celotna ideja delovanja nemškega podjetja BWT je posvečena vodi, s ciljem, da postane svetovni vodilni proizvajalec vodne tehnologije z okolju prijaznimi, cenovno dostopnimi izdelki in rešitvami za mehčanje vode. Strokovno znanje in podpora pri upravljanju z vodo sta zaznavni na vseh ravneh bivanja – prisotnost...

Suša je premagljiva z zbiranjem deževnice

Suša so tudi pri nas postala resna tema tako medsosedskih kot tudi meddržavnih pogovorov. Kakšne rešitve in rezultate teh pogovorov in dogovorov za sanacijo škodljivih vplivov suše na naš vsakdan lahko...

Mala čistilna naprava - delovanje, uporaba, cena

Velik del Slovenije je označen kot vodovarstveno območje. Zato je biološko čiščenje odpadnih voda postalo nujno. V zadnjih desetletjih se je z odpadnimi vodami ravnalo zelo nespametno, odpadne vode so se...

Vgradnja ekološke čistilne naprave

Vse daljša sušna obdobja in danes sicer še redki pozivi k omejeni porabi (pitne) vode nas nehote silijo k razmišljanju o prihodnosti upravljanja pitne in odpadnih voda. Tudi izbira čistilne naprave ni enostavna,...

ZELENA MOBILNOST

Električna polnilnica za električni avto dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Do konca leta 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 3.670 osebnih avtomobilov na električni pogon. Preizkušen električni avto nižjega razreda lahko kupimo že...

E-mobilnost - ne muha enodnevnica, ampak globalni trend

Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni modna muha enodnevnica, kot smo lahko poslušali, ko smo na cestah srečevali prve e- avtomobile, na kolesarskih stezah prva e-kolesa, na pločnikih pa prve e-skiroje....

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno...

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Inštalacije

Regulator za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje DIALOG EQ

Ko ste vgradili dober kotel, toplotno črpalko ali prezračevalni sistem, še ne pomeni, da imate optimalno delujoč sistem. Za optimalni sistem ogrevanja ali hlajenja, je potreben dober sistem vodenja in nadzora, ter dobra regulacija.

Centralno talno gretje je poznano že dve tisočletji

Centralno talno gretje postaja prevladujoča oblika centralnega ogrevanja prostorov tako pri gradnji novih hiš kot pri večjih obnovah. Logika »toplih tal« in centralnega načina priprave in distribucije toplote je...

Pametne hiše postajajo resničnost

Inovacije in digitalizacija so elementi, v katere je Clivet vedno vlagal, da bi naredil svoje rešitve učinkovitejše, povezane in lažje sledljive. Poslovna enota Digital priznanega italijanskega proizvajalca...

Talno gretje 2023 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Se želite na novo zaposliti? Veto Group združuje skupino uspešnih prodajnih centrov za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje. Z odgovornim delom do zaposlenih in strank medse vabijo nove sodelavce. Če iščete dolgoročno zanesljivo delo, vabimo da prijavo za delo oddate TUKAJ!

Preverite akcijsko ponudbo 2022 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki vam omogoča priročno in celovito rešitev na enem mestu.

V podjetju SONCE so razvili poslovni model, s katerim si lahko podjetja brez finančnega vložka zagotovijo nižjo, predvsem pa stabilno ceno elektrike in okolju prijazno energijo. Ponujajo jim možnost za sklenitev služnostne pogodbe za namestitev opreme, s katero bodo prišli do lastne naprave. Edini pogoj je, da...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus. Spoznajte ekipo izkušenih mojstrov, ki poskrbijo za ugodno in prijetno bivanje. Njihova celovita ponudba...

Toplotna črpalka Stiebel Eltron LWZ se že nekaj let potruje kot toplotna črpalka za nove hiše, ki nima konkurence. Služi za priročno ogrevanje, prezračevanje in hlajenje nove hiše v...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.