DZ je s 47 glasovi za in 19 proti sprejel novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo je vlada pripravila z namenom uveljavitve učinkovitejših orodij za varstvo kmetijskih zemljišč kot vira za pridelavo hrane in zagotavljanje strateške ravni prehranske varnosti.
Z novelo se bo opredelilo trajna kmetijska zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane v Sloveniji najbolj pomembna in bodo izjemno zaščitena. Zaščitena bodo tudi ostala kmetijska zemljišča, a z več razumevanja za prostorske potrebe. “Ne smemo graditi na najboljših kmetijskih zemljiščih,” je pozval minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
 Foto: Bloomberg |
Najprej državne uredbe, potem občinski prostorski načrti
Kot je zapisano v noveli zakona, bo sprejemanje in določevanje trajnih kmetijskih zemljišč potekalo v dveh korakih. Na ravni države se bo najprej sprejelo uredbo o strateških trajnih kmetijskih zemljiščih, ki se jo bo nato na ravni občin uvedlo skozi prostorske občinske načrte, v kar pa so vključeni vsi urejevalci prostora.
Novela kot nov mehanizem uvaja tudi finančno nadomestilo v obliki odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča, ki jo bo na posebno proračunsko postavko vplačal investitor v postopku izdaje dovoljenja za gradnjo. V poslanski skupini SDS menijo, da gre za dodaten davek in so v drugi obravnavi dosegli črtanje te določbe iz besedila zakona, a ga je DZ danes zapisal nazaj.
Novela zakona se spopada tudi z zaraščanjem zemljišč
“Brez tega novele zakona o kmetijskih zemljiščih ni,” je pri nadomestilu vztrajal Židan. Z njim se bo namreč omogočilo, da se v primeru, da se nekje izgubi hektar kmetijskega zemljišča, ta hektar zemljišča vzpostavi nekje drugje.
Novela zakona se spopada tudi z zaraščanjem zemljišč, s tem ko predvideva aktivno politiko ponovne aktivacije kmetijskega prostora ter občutno spreminja sankcije. Pri tem določa ukrepe kmetijskega inšpektorja, če lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča ne preprečuje oz. ne odpravlja zaraščanja kmetijskih zemljišč.
Kazni za fizične med 500 in pet tisoč evri
Novela prinaša tudi občutno višje globe za prekrške, med katerimi so denimo uporaba kmetijskega zemljišča v nasprotju z njegovim namenom, njegovo onesnaženje ali kakšna druga oblika degradacije. Za pravne osebe se bodo kazni gibale med pet tisoč in sto tisoč evri, za fizične pa med 500 in pet tisoč evri.
 Foto: Bogdan Perko |
Poleg tega se bo omejil promet s kmetijskimi zemljišči prek darilnih pogodb samo na družinske člane in državo ter občine – ponekod je namreč doslej na ta način potekalo celo do 80 odstotkov prometa. Odpravilo se bo določene administrativne ovire na področju agrarnih operacij ter na novo uredilo tudi področje agromelioracij, saj je bil ta institut v preteklosti večkrat uporabljen v druge namene, predvsem v smislu odlaganja gradbenih odpadkov na kmetijska zemljišča.
Vir: STA
