Evropska komisija ocenila posamezne države članice za dosego sedanjih podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030. Državam članicam je za izvajanje ukrepov iz NEPN (nacionalni energetski in podnebni načrt) v obdobju 2021 do 2027 na voljo 91 milijard evrov iz programa Horizon Europe, 9,1 milijarde evrov iz programa InvestEU, 29,9 milijarde evrov iz instrumenta za povezovanje Evrope, 360 milijard evrov iz milijarde iz sklada za okrevanje in odpornost, 0,9 milijarde evra iz instrumenta za tehnično podporo, 5,4 milijarde evrov iz programa LIFE, 8,2 milijarde evrov iz sklada za razvoj podeželja in 140 milijard evrov iz sklada za inovacije.
27 nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov
Splošna ocena kaže, da so države članice sposobne doseči te cilje in pri tem večinoma dobro napredujejo. Ocene vključujejo tudi priporočila vsaki državi članici za morebitno uporabo sklada za okrevanje in odpornost. Prav tako je v poročilih poudarjen prispevek, ki ga energetski sektor lahko doprinese k okrevanju EU po gospodarski krizi, ki jo je povzročila koronakriza.
Obnovljivi viri energije in kaj želi do 2030 doseči Slovenija?
Kot je znano, je Slovenija v svojem NEPN (Nacionalni energetski in podnebni načrt) kot ključne energetske in podnebne cilje do leta 2030 sprejela: zmanjšanje skupnih emisij za 36 odstotkov, od tega za 20 odstotkov v sektorju ne-ETS (kar je 5-odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije) in vsaj 35-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU, ki znaša 32,5 odstotka.
Komisija je zavezujoč cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v sektorju ne-ETS ocenila kot bolj ambicioznega, nacionalni prispevek k cilju energetske učinkovitosti kot zmerno oziroma nizko ambicioznega in nacionalni prispevek k cilju obnovljivih virov energije – OVE kot neambicioznega.
Poleg tega je cilj vsaj 27-odstotnega deleža OVE, pri čemer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, sprejela nižji cilj od cilja na ravni EU (32 odstotkov) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN v letu 2023/24. Cilj Slovenije pa je tudi triodstotno vlaganje v raziskave in razvoj, od tega en odstotek javnih sredstev.
Je pa komisija v svoji oceni slovenskega NEPN izpostavila tudi nekaj primerov dobrih praks. Med drugim slovenski NEPN določa okvirne cilje za zmanjšanje emisij do leta 2030 za šest posameznih sektorjev, na katere vpliva uredba o delitvi napora (ne-ETS sektorji). Slovenija si je zastavila dolgoročno vizijo in cilj prilagajanja za zmanjšanje izpostavljenosti, občutljivosti in ranljivosti na podnebne spremembe do leta 2050 ter upošteva prilagajanje v politikah in ukrepih.
Obnovljivi viri energije (OVE) so energetski viri, ki jih pridobivamo iz narave. Sončno sevanje za sončne elektrarne, veter, vodni tok v rekah ali potokih (hidroenergija) za pridobivanje elektrike, energijo za toplotne črpalke pridobivamo iz energije zemlje, vode, zraka.
Do kdaj bo premog del naše energetske strategije?
Slovenski NEPN predvideva ambiciozno zmanjšanje porabe premoga za proizvodnjo električne energije. Vprašanje opuščanja premoga je v obravnavi, strategija pa naj bi bila sprejeta najkasneje v prihodnjem letu. Prav tako slovenski NEPN spodbuja energetsko učinkovitost v vseh sektorjih kot instrument za varstvo okolja, izboljšanje energetske varnosti in zmanjšanje stroškov energije za družine in podjetja. Evropska komisija pa je kot dobro prakso izpostavila še, da slovenski NEPN vključuje tudi elemente evropskega zelenega dogovora za kmetijstvo, kot je spodbujanje trajnostnega ekološkega kmetovanja.
Poročilo o oceni slovenskega NEPN, hkrati pa tudi sam strateško razvojni dokument se nahajata na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo (Portal Energetika, energetika-portal.si). •
UR, povzeto po www.nas-stik.si
