V Sloveniji smo po statistikah v okviru pametnih mest precej v zaostanku. Leta 2015 je bilo mesto Maribor razglašeno za prvo pametno mesto v Sloveniji, ki pa ga težko primerjamo z večjimi, urbaniziranimi mesti drugje po svetu. Danes kar 55% svetovnega prebivalstva živi v mestih. Hitrost priseljevanja je tako velika, da bo do leta 2050 v mestih živelo kar 70% vseh ljudi na planetu, pokrila pa bodo 2% vsega kopna. Vpliv mestnega prebivalca na okolje je manjši, kot tistega, ki živi razpršeno, na deželi. V mestih je poraba vseh dobrin visoka, zato 100 največjih svetovnih metropol »pridela« kar 25% svetovnega BDP. Mesta so tudi velik porabnik energije in hrane, zato so visoko na seznamu ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo škodljive emisije.
Pametna mesta – ključ do čistega okolja, višje kakovosti bivanja in nižjih stroškov upravljanja
V mestih je večanje uporabe obnovljivih energij enostavnejše, prav tako višanje učinkovitosti vseh energetskih sistemov, pa tudi na področju ohranjanja demokracije veljajo za enega najpomembnejših vzvodov v sodobnem svetu. Mesto svojim prebivalcem daje zaščito in omogoča visoko bivalno udobje ter lahek dostop do izobraževanja, zdravstva, do vode in hrane.
Pametno mesto je torej varčno mesto, kjer za neko dejavnost porabimo najmanj energije in sredstev, pri tem pa občutno ne zmanjšamo udobja ali varnosti prebivalca. Pametnih mest pa sploh nebi potrebovali, če bi imeli na razpolago virov za vsaj še tri take planete ter nobenih problemov, ki jih povzročajo podnebne spremembe.
Koncept pametnega mesta temelji na okoljevarstvu, napredni informacijski tehnologiji, čistejši mobilnosti, trajnostni ekonomiji in predvsem izboljšani kakovosti življenja meščanov. Takšna mesta so opremljena z infrastrukturo, ki jim na vsakem koraku zagotavlja podatke o porabi energije, vode, kakovosti zraka, ter ravnanja z odpadki. Ker je čistejše okolje v mestih tesno povezano z izboljšanjem zdravja občanov, ni dileme zakaj se izplača vlagati v vso to sodobno infrastrukturo. Razen tega pa pametna energija in ekonomija, ob hkratnem povečanju izkoristka surovin, predstavljata tudi najotipljivejše kazalce proti globalnemu segrevanju.
Onesnaženost mest po koroni 2020
V mestih je onesnažen zrak pogosto krivec za razvoj številnih bolezni. Letno ta, po ocenah poročila Global Burden of Disease, terja smrt več kot 5,5 milijona ljudi po svetu. Ker je letos zaradi pandemije koronavirusa svet začasno obstal, smo bili deležni vidnejšega zmanjšanja onesnaževanja, vendar se je stopnja onesnaženosti zraka v velikih evropskih mestih hitro vrnila na ravni pred pandemijo.
Po izsledkih Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA), so v mnogih evropskih mestih znova zaznali povečanje ravni škodljivega dušikovega dioksida (NO2). V Evropi naj bi raziskava pokazala, da so, zaradi karantene med pandemijo in manj onesnaženega zraka, zabeležili 11.000 manj smrtnih primerov. V študijo so vključili vsa večja evropska mesta. V 27 evropskih mestih so med strogimi preventivnimi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, v primerjavi s povprečnimi ravnmi tega onesnaževalca v istem obdobju 2017 in 2019, zaznali občutno zmanjšanje NO2.
Tudi v Sloveniji smo, v času strogih ukrepov za preprečevanje širjenja korona virusa, od sredine marca do sredine maja 2020, dihali precej boljši zrak. Izmerjene ravni NOx in NO2 so bile skoraj za polovico nižje od povprečnih. Po koroni so se ravni dušikovega dioksida v Ljubljani, v primerjavi z najčistejšim obdobjem v času strogih ukrepov, povečale za 43 odstotkov.
Dušikov dioksid je strupen plin, ki lahko povzroča številne respiratorne težave, posebno pri ljudeh z astmo. Francoska študija je podala izsledke o preseganju dovoljenih ravni onesnaženja z NO2 v Parizu, ta pa naj bi bil letno povzročitelj za 4.300 smrti in 1.300 novih primerov astme pri otrocih.
Sodobne shrambe za mestna kolesa in prevoz brez bencina
Kako napredni smo v slovenskih mestih
V Sloveniji vidnejše premike dosegamo predvsem v tehnologijah za upravljanje energetskih omrežij (Flex4Grid, SUMO), ter mobilnosti. Beležimo porast električnih avtomobilov in napredujemo s sistemi deljenja vozil, ki tudi v Sloveniji narekujejo nove smernice dojemanja osebnega prevoza (Ljubljanska mreža souporabe koles Bicikelj in najem vseh vrst vozil podjetja Avantcar). Kakšen bo slovenski avtomobilski vozni park čez nekaj let, je težko napovedati. Veliko si obetamo z razvojem električne mobilnosti.
Kot kaže bo ta počasnejša od želene, saj je Eko sklad v 2020 zmanjšal finančne spodbude za nakup električni avto, za nakup priključnih hibridnih pa jih odpravil. Poleg tega načrtovana sprememba zakona o davku na motorna vozila predvideva izdatnejše obdavčenje električnih avtomobilov.
Razvoj snovne predelave odpadkov
Tudi vse več organizacij razume odpadke kot surovine z novim potencialom. Nedavno je v slovenskem podjetje KRMC Technologicals Systems nastal novi model, kako odpadke, brez strupenih izpustov, predelati v dizelsko gorivo. Podjetje je izdelalo edinstveno napravo za predelavo komunalnih odpadkov v dizelsko gorivo, ki deluje s procesom katalitične depolimerizacije. Poraba energije v procesu je nizka, med stranskimi produkti pa ni strupenih plinov. V napravi je mogoče predelovati les, biološke odpadke, obleke, tkanine, plenice, vosek, olje in seveda plastiko. Med seboj se odpadki lahko tudi pomešajo, iz tone takih odpadkov pa lahko dobimo 450 do 500 litrov dizla.
Učinkovitejši promet niso samo izpusti
Pametna infrastruktura nedvomno predstavlja osrčje mest prihodnosti. Ravno tehnologija (ob spremembi načina razmišljanja) pomeni ključen preskok v učinkovitosti mesta za boljše življenje prebivalcev, ki ga pogosto poganjajo podatki iz ozadja. V zadnjih letih se po Evropi v mestih pojavljajo nove merilne tehnologije, ki podatke oddajajo preko mobilnega omrežja. Na primer v Angliji so z ustreznimi senzorji opremili golobe, ki pomagajo pri spremljanju kakovosti zraka v realnem času. Mnoga pametna mesta, na podlagi analiz podatkov v realnem času, krmilijo semaforje in omilijo zastoje ob prometnih konicah ter imajo s poenostavljenim spletnim plačilom parkirnine, neposredno iz vozila, uveden sistem pametnega parkiranja.
Izobraževalni online program Menedžment pametnih mest, DOBA FAKULTETA, Maribor
Študij na DOBA Fakulteti vam v 2020 omogoča edini mednarodno akreditiran online študij v Sloveniji.
Če danes tudi vi v vašem mestu vidite priložnosti za razvoj kakovosti življenja in želite spoznati področje pametnih mest, se lahko pridružite četrti generaciji študentov programa Menedžment pametnih mest, kjer boste sistemsko povezovali strateško vodenje, napredne tehnologije, upravljanje inoviranja, trajnosti razvoj ter komuniciranje in participacijo. Kompetentni boste za vodenje kompleksnih projektov za razvoj pametnih mest s strokovnjaki iz različnih področij. Študij poteka online, občasno se organizirajo študijske ekskurzije z ogledom dobrih praks pametnih mest. Posebno dodano vrednost prinašajo projekti, ki jih študenti Menedžmenta pametnih mest pripravljajo kot odziv na različne izzive iz svojega delovnega okolja ali širše v regiji, državi, svetu. Mobilni crowdsending, razvoj IOT naprave za merjenje kakovosti zraka, razvoj biodiverzitete v urbanih okoljih z zelenimi strehami, predelava odpadne plastike za izgradnjo pohodnih in voznih površin, reševanje poplavne ogroženosti z IT rešitvami, razvoj programske opreme za e-razsvetljavo, razvoj aplikacije za varčevanje z energijo, je le nekaj zanimivih rešitev tega študijskega programa.
Informativno prijavo izpolnite na www.fakulteta.doba.si.
Pametna mesta – primeri projektov nekaterih mest:
Dunaj, Srednja Evropa – Iniciativa Smart City Wien
Ta projekt se orientira na dolgoročno ukinitev škodljivih izpustov (CO2, toplogredni plini), povečanje uporabe obnovljivih virov, zmanjšanje individualnih prevozov (povečanje javnega prevoza), zbiranje in dvojno filtriranje odpadne vode (čistilne naprave), 250 električnih taksijev, ter strešne vrtove s fotovoltaičnim senčenjem.
Gradec, Srednja Evropa – koncept Smart City Graz
Na mesto Gradec, locirano v kotlini, zelo močno vplivajo podnebne spremembe ter prenaseljenost. Tako kot vsa ostala mesta, ima tudi Gradec koncept Smart City Graz. Temelji na zmanjšanju izpustov škodljivih snovi, izboljšanju kakovosti prsti, vode ter biodiverzitete, najnaprednejših, okolju prijaznih gradbenih materialih, ekoloških in prometnih rešitvah.
Singapur, Jugovzhodna Azija, projekt Smart Nation
Singapurska vlada je za kvaliteto vsakdanjega življenja uvedla projekt Smart Nation, ki izstopa po urejenosti prometa, storitvah javne uprave, ter dostopa do zdravstvenih storitev. Poskrbljeno je za starostnike, omogočeno jim je samostojnejše življenje, bolniki se lahko z zdravniki posvetujejo preko video povezav, omogočene so jim aplikacije za dostop do zdravniških datotek, potnikom pa aplikacije za hiter dostop do podatkov o razpoložljivosti mestnega prevoza.
Barcelona, Južna Evropa – načrt Barcelona Digital City
Barcelona velja za eno najbolj naprednih mest na svetu. Leta 2016 so zasnovali načrt Barcelona Digital City plan 2017 – 2020, v katerem je začrtana pot do tehnološko napredne družbe. Načrt je razdeljen v tri sklope: digitalna transformacija, digitalna inovacija in digitalno opolnomočenje. Barcelona je opremljena z zelo naprednimi tehnologijami, ki so zmanjšale stroške ter izboljšale kakovost življenja. Nekateri programi: 500 kilometrov optične povezave (povsod povezava Wi-Fi), spremljanje porabe energije, spremljanje odvoza gospodinjskih odpadkov, uporabe električnih avtomobilov, souporaba koles, mestni avtobusi s postajami za stalno spremljanje avtobusnega prometa, senzorji v cestiščih, ki sporočajo o razpoložljivosti prostih parkirnih mest, javna razsvetljava opremljena z LED žarnicami, senzorji v javni razsvetljavi, ter zbiranje podatkov o kakovosti zraka.
Kopenhagen, Severna Evropa, napredni laboratoriji za stalni razvoj pametnega mesta
Mesto, ki se je spopadalo z različnimi resnimi težavami, preobremenjene prometne infrastrukture, demografske raznolikosti prebivalstva, ter stalnih poplav, je težave rešilo s pomočjo koncepta pametnega mesta, ki sloni na laboratorijih za praktično preizkušanje tehnoloških rešitev pametnih mest. Zraven tega še imajo vpeljanih več mobilnih aplikacij, ki omogočajo izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Mesto ima tri laboratorije: Street Lab (preizkušanje rešitev s področij pametnega parkiranja, ravnanja z odpadki, kakovosti zraka, mobilnosti, ter digitalnih storitev za meščane), EnergyBlock (sklop zgradb, v katerih preizkušajo rešitve veriženja blokov, ter decentraliziranja), Underbroen (zbirališče ljudi, ki iščejo rešitve za pametna mesta).
Je New York “zelen”?
Zanimivo, da je New York eno najbolj okolju prijaznih mest na svetu, zagotovo pa najbolj »zeleno« v ZDA. Ima najnižjo porabo energije na prebivalca med vsemi v Ameriki. Mesto sicer proizvede gore odpadkov, vendar je količina računano na prebivalca, zelo majhna. Javni potniški promet je skoraj stoodstotno izkoriščen, zato ima prebivalec ožjega mestnega središča spet rekorden rezultat v smislu prepotovanih kilometrov z javnimi prevoznimi sredstvi. Zaradi gneče na cestah ni prostora za dodatna vozila, zato večina prebivalcev sploh nima svojega avtomobila, 55 % gospodinjstev v mestu je brez avta, v ožjem centru ga nima 77% gospodinjstev. Za primerjavo, v južni Dakoti ima 16% gospodinjstev 5 ali več avtomobilov.
Preselitev posameznika iz prenatrpanega mesta na deželo, je na prvi pogled okolju prijazno dejanje, saj se sedaj nahaja v zelenju, zrak je čist, ptički pojejo. V resnici se je zgodilo nekaj čisto drugega, saj preselitev na deželo pomeni preselitev v avto, ker brez tega ne prideš nikamor.
Centralni del New Yorka spada med najbolj okolju prijazna mesta na svetu zaradi majhne porabe energije na prebivalca
Skoraj pametno mesto
Skrivnost okolju prijaznega obnašanja prebivalcev New Yorka je gostota poseljenosti, ki prebivalce prisili v tak način življenja in povzroči še vrsto drugih učinkov. Gostota povečuje cene stanovanj in najemnin, zato ljudje živijo v majhnih stanovanjih, ki porabijo manj energije na kvadratni meter in stanovalca. Zaradi krajših poti postane hoja pomembno prevozno sredstvo, ki ima najvišji izkoristek med načini gibanja človeka skozi prostor.
V zgodovini arhitekture in načrtovanja mest se je več uporabnih novosti pojavilo naključno, tiste načrtovane pa se niso vedno dobro obnesle. Zato okoljska prijaznost prebivalcev New Yorka ni posledica načrtovanja ampak spleta okoliščin. Ker je mesto nastalo na otoku obkroženem z morjem, je majhen prostor prisilil ljudi v kompaktno gradnjo v višino. Hongkong in Singapur sta v podobnem položaju, zato so dobri okoljski učinki teh mest primerljivi. Mesta, ki imajo prostor za širjenje v okolico, pa so pokrila ogromne površine. Takšna mesta so večinoma prijetno ozelenjena s parki in drevoredi, v resnici pa so okoljsko izjemno »nezelena«. To je posledica povečanih stroškov zaradi velikih razdalj, med drugim sta dražja kanalizacija in odvoz smeti, da o številu prevoženih kilometrov v osebnem avtomobilu na prebivalca sploh ne govorimo.
Pametna mesta je ozelenjena, stavbe izolirane, stene pa s fotovoltaiko
Ključ so povezave
V pametnem mestu je povezanost prva zapoved, vse in vsakdo je povezan z vsem drugim. Tudi v vesolju in v našem okolju je enako, vsak mikrob ali kit sta povezana v univerzalen sistem, ki mu pravimo narava. Človeški možgani so majhna povezana in še vedno skrivnostna enota, v kateri z milisekundno hitrostjo preskakujejo misli, želje ali ideje. To lahko primerjamo tudi s sorodstvenimi, prijateljskimi in družbenimi povezavami, na tem temelji tudi mrežni marketing, ko vam poskuša sorodnik prodati 50 kil pralnega praška, ki ga je sam moral prej plačati. V podoben sistem se je razvilo internetno omrežje, ki omogoča skoraj vse, od igranja do trgovanja in bliskovito povezuje ljudi na najbolj oddaljenih točkah planeta. Drugi izraz za pametno mesto je povezano mesto.
Velika možnost prihrankov
Največje koristi za mesto in prebivalce se skrivajo v vseh vrstah odpadkov. Pri tem niso mišljene smeti ampak viški energije ali hrane na primer. Če vemo kje, kdaj in koliko toplotne energije potrebujemo, bomo v enem zamahu zmanjšali izgube, porabo kuriva in onesnaževanje okolja. Z zmanjšanjem količine odvržene hrane ohranimo vse vire na katerih je zrasla, predvsem pa milijone kubikov vode, ki je bila potrebna za pridobivanje. Samo s prilagajanjem semaforjev resničnim prometnim tokovom, za kar je vsa tehnika že dolgo na razpolago, lahko v mestu zmanjšamo onesnaženje, porabo goriva in časa voznikov, ki stojijo pred nepotrebnimi rdečimi lučmi.
Če hočemo da bodo mesta postala varčna, kljub temu pa bodo ostala prijetna, živahna, varna in zdrava pa potrebujemo predvsem znanje. Saj pametnega mesta ne bo brez pametnih načrtovalcev.
Vir: spletno gradivo DOBA Fakulteta Maribor
