Analiza novinarjev mreže EDJNet razkriva, kako hitro se segreva Evropa in evropska mesta

 

V stoletni analizi so zajeli več kot 500 evropskih mest

Lanski poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov prihodnja evropska poletja. Posledice bodo močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica. Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za tri dni na leto.  Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet.

Rezultati simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in »tropskih noči«, kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

 

temperature segrevanje v evropi sloveniji

Prizori spominjajo na podobe svetopisemskih nadlog

V okolici Hamburga v Nemčiji so morale komunalne službe odstraniti za več ton poginulih sladkovodnih rib, ki jim je zaradi vročine zmanjkalo kisika. Na Švedskem so divjali veliki požari, ki so požgali za več kot 25.000 hektarov gozda, še slabše se je godilo prebivalcem Grčije. Švicarska vojska je s helikopterji dovažala vodo do popolnoma dehidriranega goveda na višinskih pašnikih. V finski pokrajini Ulsjoki severno od polarnega kroga je temperatura julija presegla 33 stopinj Celzija. V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja. V mariborski bolnišnici so zdravniki opozarjali na nemogoče razmere, ko so se bolniki in osebje “kuhali” v premalo klimatiziranih operacijskih sobah.

 

Izsledki združenja evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet

Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Od evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) so novinarji pridobili za več kot sto milijonov meritev iz različnih virov vremenskih podatkov: zemeljskih merilnih postaj, meteoroloških balonov, boj in satelitskih posnetkov. V metodologiji so upoštevali vplive izstopajočih vrednosti, ki bi lahko vplivali na izide (merilna postaja v središču mesta bo zaradi učinka toplotnega otoka beležila veliko višje temperature kot tista v okolici). To jim je omogočilo primerjanje podatkov med posameznimi območji v različnih časovnih obdobjih, zato smo lahko ugotovili, za koliko so se evropska mesta v povprečju segrela od leta 1900.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi susa

Južna in Jugovzhodna Evropa sodita med najbolj ranljiva področja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove.

 

Mesta se segrevajo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica

Za izhodišče so si postavili cilje pariškega okoljskega dogovora iz leta 2015, kjer so se države članice OZN-a zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Primerjava meritev je pokazala, da so nekatera evropska mesta že dosegla to vrednost. Mesta namreč veljajo za nekakšne “toplotne otoke”, ki zaradi pregretih asfaltnih in betonskih površin zadržijo veliko toplote in se niti ponoči ne ohladijo. To pomeni veliko toplotno obremenitev za njihove prebivalce, zaradi katere je v vročinskem valu leta 2003 po podatkih iz 16 evropskih držav dodatno umrlo več kot 70.000 Evropejcev.

 

temperature co2 globalno segrevanje

 pasica aplikacija

 

         

Na udaru severni deli Evrope in celinska Evropa

Najhitreje se segrevajo določeni deli severne Evrope (Finska in Danska), Andaluzija in celinska Evropa (Romunija). V delih Španije in Finske so povprečne temperature v 21. stoletju (od leta 2000–2018) že za več kot stopinjo in pol višje kot v 20. stoletju (1900–1999). Najbolj se je segrelo mesto Granada, kjer je povprečna temperatura v 21. stoletju za 1,6 stopinje višja od temperature v 20. stoletju. Po drugi strani pa se najpočasneje segrevajo zahodni in nekateri južni deli Evrope. Za manj kot pol stopinje so se segreli Irska in sever Velike Britanije, Kanarski otoki, jug Sicilije, Malta in Sardinija.

 

Poleg sprememb temperatur so izračunali tudi število nadpovprečno vročih dni in mrzlih dni v evropskih mestih. Kot nadpovprečno vroč dan v posameznem mestu so opredelili tistega, v katerem je povprečna dnevna temperatura znašala več kot dvakratni standardni odklon od povprečne temperature mesta v celotnem preučevanem obdobju. Za nadpovprečno vroče dneve v Ljubljani veljajo tisti, pri katerih povprečna celodnevna temperatura preseže 26 stopinj. V Tromsu na Norveškem pa je denimo nadpovprečno vroč dan že tisti, kjer povprečna celodnevna temperatura preseže 15 stopinj.

 

Število vročih dni se v evropskih mestih hitro povečuje

Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za štiri dni na leto. V evropskih državah se je število vročih dni najbolj povišalo na Kanarskih otokih. Će je imelo mesto Las Palmas v 20. stoletju v povprečju šest nadpovprečno vročih dni na leto, se je ta številka v zadnjih 17 letih povišala kar na 34 dni. Nasprotno se je v določenih mestih na Irskem, Franciji in Španiji število vročih dni celo zmanjšalo. Število nadpovprečno vročih dni se je skupaj zmanjšalo v štirih mestih od skupaj 558.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi

Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov.

 

Poleg višanja števila vročih dni se v evropskih mestih tudi niža število mrzlih dni

Kot mrzel dan so označili tistega, v katerem celodnevna temperatura ne preseže –1 stopinje. Povprečno je v evropskih mestih v 21. stoletju sedem mrzlih dni manj na leto kot v prejšnjem stoletju. Pričakovano je število mrzlih dni najbolj upadlo v severnem delu Evrope. Finsko mesto Pori je v prejšnjem stoletju povprečno beležilo 85 mrzlih dni na leto, v zadnjih 17 letih pa le še 59. Sprememba je opazna tudi v Alpah. V italijanskem mestu Bolzano v italijanskih Dolomitih se je število mrzlih dni znižalo za povprečno devet na leto.

 

2003 zaradi vročine umrlo 70.000 Evropejcev

Posebno hud vročinski val je Evropo doletel leta 2003. Tako vroče v Evropi ni bilo vsaj od leta 1540. Takrat je število bolniških odsotnosti po Evropi v povprečju zraslo z dobrih treh na skoraj 12 odstotkov. Takrat je za posledicami visokih temperatur po Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot v običajnem (nevročinskem) obdobju, od tega 81 v Sloveniji – kar je za približno 13 odstotkov višja smrtnost kot v obdobjih brez vročinskega vala.

Vir - MMC RTV SLO , Foto: Reuters, Avtor - Lenart J. Kuči}, podcrto.si,
Članek je bil objavljen v sodelovanju s podcrto.si in evropsko mrežo podatkovnih novinarjev EDJNet. Več na - https://www.europeandatajournalism.eu

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Štirje letni časi, en sistem uravnavanja temperature – toplotna črpalka Daikin Altherma Compact

V času, ko smo soočeni z zelo spremenljivimi cenami energentov je še posebej pomembno, da se pri izbiri ogrevalnega sistema odločimo za dolgoročno učinkovit in varčen sistem, ki nam bo zagotavljal varčno, varno in zanesljivo ogrevanje kot tudi hlajenje.

Peči na pelete slovenskega  proizvajalca Biodom

Slovenski proizvajalec je na osnovi dolgoletnih investicij v razvoj ogrevalnih sistemov na lesno biomaso ter praktičnih izkušenj iz terena, razvil širok izbor modernih in ekoloških peletnih kotlov, ki nudijo trajno...

Toplo kot še nikoli

Ta stavek je izgovoril uporabnik, ponovil pa je besede svoje žene, ki je tako ocenila delovanje njihove nove toplotne črpalke. Pri tem je mišljena cena ogrevanja. Lastnik toplotne črpalke živi v...

Kaminska peč in vzdrževanje

Sodobni kamin je izboljšana verzija prastarega odprtega kurišča, iz katerega se je dim dvigal kar skozi strešno konstrukcijo. Prve, dimnikom podobne konstrukcije, se pojavijo šele v 14. stoletju, kurišče pa je...

GRADNJA IN OBNOVE

Nasveti ob prenovi mansarde

Mansarda je v več pogledih specifična: zaradi lege na najvišjem nadstropju stavbe, zaradi odprtega prostora in poševnin, zaradi nizkega parapeta in še bi lahko naštevali.

Nove dekorativne tehnike na fasadnih površinah za privlačno popestritev...

Naložbe v fasadne sisteme že zaradi izvedbenih del zahtevajo veliko naše pozornosti. Pri načrtovanju fasade so potrebni gradbeno fizikalnih izračuni, saj objekt zahteva ustrezno debelino izolacije in primeren...

Zvočna izolacija stropa

Slaba volja, slabo počutje, bolezen. To je najslabši potek težav, kadar živimo v hrupnih prostorih. Ni nujno, da je hrup močan, dovolj je že, da nam gre, kot pravimo, na živce. Vendar se za nekatere težave...

Dobro je razumeti svojo hišo

 V Sloveniji je približno 800.000 stanovanj, od tega 360.000 enostanovanjskih stavb in 140.000 dvostanovanjskih, večina pa jih leži izven mestnih naselij. Parcialni ukrepi energetske obnove hiše...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Francoska solarna avtocesta

Francosko podjetje Colas je razvilo cestno površino s solarnimi celicami. Francoske oblasti so se odločile za izgradnjo, ko je predhodno izgrajena solarna kolesarska steza prinesla boljše rezultate od pričakovanih. Podjetje je pri tem postopek integracije solarnih celic na cestišče še izboljšalo.

Mednarodna primerjava stroškov za energijo v gospodinjstvih

Če primerjamo Slovenijo z drugimi državami EU, je v gospodinjstvih delež za energijo med največjimi. Razlog za nadpovprečno velik delež porabljenih sredstev za električno energijo, plin in druga goriva v...

Solarni nadstrešek - smotrnost naložbe

Si želite nekaj dobrega storiti za okolje in zmanjšati ogljični odtis? Pozabiti na fosilna goriva in se za potrebe gospodinjstva, hkrati s prevozom, samooskrbovati z električno energijo?

Sončne elektrarne - kam po dober nasvet in izvedbo

Sončne elektrarne in toplotne črpalke skupaj prihranijo največ, stroški za elektriko se zmanjšajo na minimum, investiciji pa sta zaradi ugodnih pogojev financiranja stroškovno zelo ugodni. Priporočamo, da...

Aktualne novice

JUB 50-letnico JUPOL-a obeležuje s humanitarnostjo

JUB 50-letnico blagovne znamke JUPOL letos na poseben način obeležuje s humanitarnostjo ter kot družbeno odgovorno podjetje tako izkazuje spoštovanje do kupcev, partnerjev in okolja. Predvsem pa s tem izraža veliko mero tenkočutnosti do najbolj ranljivih skupin.

Odprte hiše Slovenije nas z odlično arhitekturo povezujejo že desetič

Med 5. in 7. aprilom 2019 bo po celotni državi potekal deseti festival Odprte hiše Slovenije (OHS). Na njem bo javnosti odprtih 90 kakovostnih, lepih in drznih stavb ter ureditev. Tema letošnjega jubilejnega festivala...

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V aprilu je izšla nova, 65. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Bencin in dizel sta dražja

Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest danes podražili. Za liter prvega bo treba odšteti 1,266 evra oz. dva centa...

Prezračevanje, klimatizacija

Odvečna vlaga v našem domu je izpuhtela

Začelo se je pred nekaj leti, ko sta se Barbara in njen mož Slavko preselila v hišo v Murski Soboti. Ko sta hišo kupovala, tega nista opazila, a kmalu po vselitvi je bilo nemogoče ignorirati slab zrak in vlago, ki se je nabirala v notranjih prostorih, da je bilo ponekod od nje vse črno.

 Prezračevanje za vsak dom v praksi

V novogradnjah ali v obnovljenih stavbah se pogosto srečujemo s slabim zrakom in nepravilno vlažnostjo v bivalnih prostorih. V poletnem času je v naših prostorih preveliko vlage in v zimskem času premalo.

DAIKIN – zmagovalec velikega testa klim ZPS

Zveza potrošnikov Slovenije je testirala 44 klimatskih naprav, ki jih lahko kupimo v Sloveniji in ugotovila velike razlike v ceni, večinoma z razlogom. Klimatske naprave so v vročih poletnih dneh in nočeh najbolj...

Brezplačno ogrevanje, prezračevanje in razvlaževanje notranjih prostorov s...

Solarventi obratuje s pomočjo sončne energije, ne potrebuje elektrike. Hkrati omogoča prezračevanje, razvlaževanje ter tudi dogrevanje stanovanjskih objektov, počitniških hiš, vikendov, garaž, mobilnih hiš,...

Varčevanje vode

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do nenadzorovanih okužb in onesnaženj.

Lovilci olj vedno pomembnejši

Z olji vseh vrst vse bolj onesnažujemo okolje in pitno vodo, zato je potrebno izlive preprečiti. Z eno kapljico olja onesnažimo 200 litrov pitne vode, s kapljico bencina pa kubični meter, zato so ekosistemi,...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

ZELENA MOBILNOST

Električni avtomobili s štirikrat daljšo avtonomijo kmalu na cestah

Elektrifikacija prometa je zadnja leta v polnem razmahu. Najbolj izstopajo električni avtomobili, ki jih razvijajo nekatere največje svetovne znamke. Trenutno težavo predstavlja doseg baterij, saj obstoječe baterije ne nudijo dovolj avtonomije.

Električni avto – zakaj pa ne?

V letu 2018 smo zaznali velik skok prodaje električnih avtomobilov, kar kaže na občutno povečanje ekološke občutljivosti državljanov. Mnogi posamezniki, razen za prevoz, električni avto koristijo kot prenosni...

OVeNtura, za okolju prijazen Maribor

Mesto Maribor je kot štajerska prestolnica drugo največje mesto v Sloveniji, ki je vpeto v čudovito naravo Pohorja na eni in vinorodnih gričev na drugi strani. »Zelena destinacija«, ki privablja številne domače,...

Z električnim kolesom premagujte vsakodnevne ovire brez večjega napora

Kaj je hujšega od sedenja v razgretem avtomobilu in se po polžje premikati naprej? Vam parkirnina vzame preveč denarja, ker vsak dan pred službo parkirate avto? Obstaja alternativa za vse, ki živite v ali ob mestu....

Inštalacije

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da ta energent uporabljamo na varen način.

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Iskanje uhajanja plina s termokamero

Zemeljski plin je zagotovo energent prihodnosti, verjetno prihaja njegova zlata doba. Okoljsko gledano je za 40% “boljši” od premoga in za 20% od nafte.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Sončna elektrarna, toplotna črpalka, električno kolo in klimatska naprava - Za popolno energetsko samooskrbo vašega gospodinjstva ne spreglejte poseben poletni OVEN PAKET ZA VZET, s sončno elektrarno na ključ in Mitsubishi Electric toplotno črpalko, ob tem pa prejmete zložljivo električno kolo Xplorer...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.