Analiza novinarjev mreže EDJNet razkriva, kako hitro se segreva Evropa in evropska mesta

 

V stoletni analizi so zajeli več kot 500 evropskih mest

Lanski poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov prihodnja evropska poletja. Posledice bodo močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica. Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za tri dni na leto.  Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet.

Rezultati simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in »tropskih noči«, kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

 

temperature segrevanje v evropi sloveniji

Prizori spominjajo na podobe svetopisemskih nadlog

V okolici Hamburga v Nemčiji so morale komunalne službe odstraniti za več ton poginulih sladkovodnih rib, ki jim je zaradi vročine zmanjkalo kisika. Na Švedskem so divjali veliki požari, ki so požgali za več kot 25.000 hektarov gozda, še slabše se je godilo prebivalcem Grčije. Švicarska vojska je s helikopterji dovažala vodo do popolnoma dehidriranega goveda na višinskih pašnikih. V finski pokrajini Ulsjoki severno od polarnega kroga je temperatura julija presegla 33 stopinj Celzija. V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja. V mariborski bolnišnici so zdravniki opozarjali na nemogoče razmere, ko so se bolniki in osebje “kuhali” v premalo klimatiziranih operacijskih sobah.

 

Izsledki združenja evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet

Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Od evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) so novinarji pridobili za več kot sto milijonov meritev iz različnih virov vremenskih podatkov: zemeljskih merilnih postaj, meteoroloških balonov, boj in satelitskih posnetkov. V metodologiji so upoštevali vplive izstopajočih vrednosti, ki bi lahko vplivali na izide (merilna postaja v središču mesta bo zaradi učinka toplotnega otoka beležila veliko višje temperature kot tista v okolici). To jim je omogočilo primerjanje podatkov med posameznimi območji v različnih časovnih obdobjih, zato smo lahko ugotovili, za koliko so se evropska mesta v povprečju segrela od leta 1900.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi susa

Južna in Jugovzhodna Evropa sodita med najbolj ranljiva področja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove.

 

Mesta se segrevajo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica

Za izhodišče so si postavili cilje pariškega okoljskega dogovora iz leta 2015, kjer so se države članice OZN-a zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Primerjava meritev je pokazala, da so nekatera evropska mesta že dosegla to vrednost. Mesta namreč veljajo za nekakšne “toplotne otoke”, ki zaradi pregretih asfaltnih in betonskih površin zadržijo veliko toplote in se niti ponoči ne ohladijo. To pomeni veliko toplotno obremenitev za njihove prebivalce, zaradi katere je v vročinskem valu leta 2003 po podatkih iz 16 evropskih držav dodatno umrlo več kot 70.000 Evropejcev.

 

temperature co2 globalno segrevanje

 pasica aplikacija

 

         

Na udaru severni deli Evrope in celinska Evropa

Najhitreje se segrevajo določeni deli severne Evrope (Finska in Danska), Andaluzija in celinska Evropa (Romunija). V delih Španije in Finske so povprečne temperature v 21. stoletju (od leta 2000–2018) že za več kot stopinjo in pol višje kot v 20. stoletju (1900–1999). Najbolj se je segrelo mesto Granada, kjer je povprečna temperatura v 21. stoletju za 1,6 stopinje višja od temperature v 20. stoletju. Po drugi strani pa se najpočasneje segrevajo zahodni in nekateri južni deli Evrope. Za manj kot pol stopinje so se segreli Irska in sever Velike Britanije, Kanarski otoki, jug Sicilije, Malta in Sardinija.

 

Poleg sprememb temperatur so izračunali tudi število nadpovprečno vročih dni in mrzlih dni v evropskih mestih. Kot nadpovprečno vroč dan v posameznem mestu so opredelili tistega, v katerem je povprečna dnevna temperatura znašala več kot dvakratni standardni odklon od povprečne temperature mesta v celotnem preučevanem obdobju. Za nadpovprečno vroče dneve v Ljubljani veljajo tisti, pri katerih povprečna celodnevna temperatura preseže 26 stopinj. V Tromsu na Norveškem pa je denimo nadpovprečno vroč dan že tisti, kjer povprečna celodnevna temperatura preseže 15 stopinj.

 

Število vročih dni se v evropskih mestih hitro povečuje

Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za štiri dni na leto. V evropskih državah se je število vročih dni najbolj povišalo na Kanarskih otokih. Će je imelo mesto Las Palmas v 20. stoletju v povprečju šest nadpovprečno vročih dni na leto, se je ta številka v zadnjih 17 letih povišala kar na 34 dni. Nasprotno se je v določenih mestih na Irskem, Franciji in Španiji število vročih dni celo zmanjšalo. Število nadpovprečno vročih dni se je skupaj zmanjšalo v štirih mestih od skupaj 558.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi

Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov.

 

Poleg višanja števila vročih dni se v evropskih mestih tudi niža število mrzlih dni

Kot mrzel dan so označili tistega, v katerem celodnevna temperatura ne preseže –1 stopinje. Povprečno je v evropskih mestih v 21. stoletju sedem mrzlih dni manj na leto kot v prejšnjem stoletju. Pričakovano je število mrzlih dni najbolj upadlo v severnem delu Evrope. Finsko mesto Pori je v prejšnjem stoletju povprečno beležilo 85 mrzlih dni na leto, v zadnjih 17 letih pa le še 59. Sprememba je opazna tudi v Alpah. V italijanskem mestu Bolzano v italijanskih Dolomitih se je število mrzlih dni znižalo za povprečno devet na leto.

 

2003 zaradi vročine umrlo 70.000 Evropejcev

Posebno hud vročinski val je Evropo doletel leta 2003. Tako vroče v Evropi ni bilo vsaj od leta 1540. Takrat je število bolniških odsotnosti po Evropi v povprečju zraslo z dobrih treh na skoraj 12 odstotkov. Takrat je za posledicami visokih temperatur po Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot v običajnem (nevročinskem) obdobju, od tega 81 v Sloveniji – kar je za približno 13 odstotkov višja smrtnost kot v obdobjih brez vročinskega vala.

Vir - MMC RTV SLO , Foto: Reuters, Avtor - Lenart J. Kuči}, podcrto.si,
Članek je bil objavljen v sodelovanju s podcrto.si in evropsko mrežo podatkovnih novinarjev EDJNet. Več na - https://www.europeandatajournalism.eu

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Izbiranje toplotne črpalke

Toplotne črpalke so nedvomno eden bolj ekonomičnih sistemov ogrevanja, z njimi lahko ogrejemo še sanitarno vodo, omogočajo tudi prezračevanje ter hlajenje ali ogrevanje zraka. Zaradi številnih prednosti je zanje veliko zanimanje. Pri izbiri ustrezne toplotne črpalke se vedno odločamo med več možnostmi

Odlična priložnost za ogrevanje s plinsko pečjo

Ogrevanje gospodinjstev z zemeljskim plinom je vse bolj priljubljeno in ima v Sloveniji pomemben delež. Razlogov za to je verjetno več, predvsem pa takojšnja in enakomerna toplota,...

Delovanje toplotne črpalke - toplotni stroj

Ali znate podrobno razložiti kako deluje vaš televizor? Ali pa mobilni telefon? Kako je možno, da lahko sredi tuje države v nekaj sekundah pokličete domačo številko.

Preverili delovanje toplotne črpalke Altherme - HT v starejši hiši

Meritve in strokovnjaki potrjujejo zanimiv paradoks. Pokazalo se je, da so toplotne črpalke najbolj primeren vir toplote tudi za energijsko potratne stavbe.

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta štiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odločili za podrobnejše predstavitve nekaterih...

Rolete – kako jih pravilno uporabljati, kdaj izbrati senčila od zunaj, ter...

Eden osrednjih izzivov družbe je zagotoviti cenovno dostopno oskrbo z energijo za prihodnje generacije. Globalno stavbe porabijo 40% celotne porabe energije, od tega je približno polovica samo za hlajenje in ogrevanje....

Zrakotesnost pasivne hiše

Vsi poznamo prepih skozi netesne stike pri oknu, težje pa si predstavljamo, da lahko „pušča” tudi skozi vtičnico, sifon v kopalnici, ključavnico na vratih ali na stiku temeljne plošče in zunanje stene....

Streha kot ščit pred vremenom in hkrati energetska komponenta stavbe

Razvoj materialov, kompozitov, premazov in tehnoloških postopkov omogoča izdelavo vse bolj naprednih in odpornih strešnih kritin. Na trgu so na voljo sodobni izdelki, rezultat zadnjih raziskav in inovacij, strešniki...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Končno spet boljši časi za sončne elektrarne?

Samooskrba z elektriko je dejansko mehanizem obračuna električne energije, katere namen je spodbujanje izgradnje mikro naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ter porabe v njih proizvedene električne energije na istem mestu. Gre za mehanizem, za katerega se pogosto uporablja tujka...

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos

Sončna elektrarna je za široko rabo ena bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi delovanja ter glede na donose bančnih depozitov nizka in obeta dober donos, saj...

Ogrevanje hiše s samooskrbno električno energijo

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončne elektrarne - kam po dober nasvet in izvedbo

Sončne elektrarne in toplotne črpalke skupaj prihranijo največ, stroški za elektriko se zmanjšajo na minimum, investiciji pa sta zaradi ugodnih pogojev financiranja stroškovno zelo ugodni. Priporočamo, da...

Aktualne novice

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci spremljali kratke utrinke iz JUB-ovih arhivov in obujali spomine na čase pred petimi desetletji, ko...

Prihodnost gradnje na 52. MOS-u od 10. do 15. septembra

MOS Dom, MOS Tehnika, MOS Turizem, MOS B2B in MOS Plus bodo na celjskem sejmišču od 10. do 15. septembra obiskovalce ponovno razveseljevali s široko ponudbo na enem mestu. Zaradi sledenja trendom, novostim in...

Otvoritev učnega centra Panasonic

Japonsko podjetje Panasonic bo v Sloveniji, v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic (HVAC), ki bo omogočal prenos idej, znanja in tehnološkega sodelovanja....

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V juliju je izšla nova, 67. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za...

Prezračevanje, klimatizacija

Je boj z zidno plesnijo vnaprej izgubljena bitka?

Boj z zidno plesnijo je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo lastniki stanovanj in družinskih hiš. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da plesen odstranimo, še bolje pa je da sploh prepečimo njen nastanek.

Ste tudi vi izpostavljeni negativnim učinkom rakotvornega plina radon v vašem...

V kar tretjini Slovenije smo izpostavljeni prekomernim vrednostim radioaktivnega in rakotvornega plina radon. Radon velja za tihega ubijalca v naših domovih. Pronica iz kamnin v kletne prostore in od tam v bivalne...

Revolucionarna Samsung brezvetrna klimatska naprava, ki odpihne visoke račune

Ne piha, a hladi. Dobro ohladi, a malo porabi. Nova Samsung Wind-Free™ klimatska naprava AR9500M sledi svojemu uspešnemu modelu samostoječe Wind Free klime in odpravlja dve najpogostejši nevšečnosti uporabe...

Decentralno prezračevanje ne pomeni lokalno prezračevanje!

Decentralni prezračevalni sistem ni lokalni prezračevalni sistem, kot se pogosto napačno navaja, opozarja Milan Kuster, direktor podjetja Lunos Slovenija. Lokalno namreč pomeni, da prezračujemo le prostor, v katerem...

Varčevanje vode

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju Armex odločili, da z nekaj nasveti pomagajo izbrati dobavitelja oziroma proizvajalca vaše bodoče...

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do...

Lovilci olj vedno pomembnejši

Z olji vseh vrst vse bolj onesnažujemo okolje in pitno vodo, zato je potrebno izlive preprečiti. Z eno kapljico olja onesnažimo 200 litrov pitne vode, s kapljico bencina pa kubični meter, zato so ekosistemi,...

ZELENA MOBILNOST

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu premikanju naprej.

Električni avto da ali?

Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, električnega avta sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko...

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z...

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov,...

Električni avto povsem enakovreden bencinskemu

Zakaj nekateri posamezniki prisegajo na električne avtomobile. Eden takih je Adrian Ruchini, ki nam je zaupal izkušnje ob vožnji električnega avtomobila, njegova glavna motivacija za prehod na električni avto je bil...

Inštalacije

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso poceni.

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Ali je samooskrba z elektriko za gospodinjstva donosna naložba, koliko lahko prihranimo in koliko nas naložba stane, nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj nove blagovne znamke Moja...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.