Analiza novinarjev mreže EDJNet razkriva, kako hitro se segreva Evropa in evropska mesta

 

V stoletni analizi so zajeli več kot 500 evropskih mest

Lanski poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov prihodnja evropska poletja. Posledice bodo močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica. Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za tri dni na leto.  Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet.

Rezultati simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in »tropskih noči«, kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

 

temperature segrevanje v evropi sloveniji

Prizori spominjajo na podobe svetopisemskih nadlog

V okolici Hamburga v Nemčiji so morale komunalne službe odstraniti za več ton poginulih sladkovodnih rib, ki jim je zaradi vročine zmanjkalo kisika. Na Švedskem so divjali veliki požari, ki so požgali za več kot 25.000 hektarov gozda, še slabše se je godilo prebivalcem Grčije. Švicarska vojska je s helikopterji dovažala vodo do popolnoma dehidriranega goveda na višinskih pašnikih. V finski pokrajini Ulsjoki severno od polarnega kroga je temperatura julija presegla 33 stopinj Celzija. V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja. V mariborski bolnišnici so zdravniki opozarjali na nemogoče razmere, ko so se bolniki in osebje “kuhali” v premalo klimatiziranih operacijskih sobah.

 

Izsledki združenja evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet

Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Od evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) so novinarji pridobili za več kot sto milijonov meritev iz različnih virov vremenskih podatkov: zemeljskih merilnih postaj, meteoroloških balonov, boj in satelitskih posnetkov. V metodologiji so upoštevali vplive izstopajočih vrednosti, ki bi lahko vplivali na izide (merilna postaja v središču mesta bo zaradi učinka toplotnega otoka beležila veliko višje temperature kot tista v okolici). To jim je omogočilo primerjanje podatkov med posameznimi območji v različnih časovnih obdobjih, zato smo lahko ugotovili, za koliko so se evropska mesta v povprečju segrela od leta 1900.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi susa

Južna in Jugovzhodna Evropa sodita med najbolj ranljiva področja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove.

 

Mesta se segrevajo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica

Za izhodišče so si postavili cilje pariškega okoljskega dogovora iz leta 2015, kjer so se države članice OZN-a zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Primerjava meritev je pokazala, da so nekatera evropska mesta že dosegla to vrednost. Mesta namreč veljajo za nekakšne “toplotne otoke”, ki zaradi pregretih asfaltnih in betonskih površin zadržijo veliko toplote in se niti ponoči ne ohladijo. To pomeni veliko toplotno obremenitev za njihove prebivalce, zaradi katere je v vročinskem valu leta 2003 po podatkih iz 16 evropskih držav dodatno umrlo več kot 70.000 Evropejcev.

 

temperature co2 globalno segrevanje

 pasica aplikacija

 

         

Na udaru severni deli Evrope in celinska Evropa

Najhitreje se segrevajo določeni deli severne Evrope (Finska in Danska), Andaluzija in celinska Evropa (Romunija). V delih Španije in Finske so povprečne temperature v 21. stoletju (od leta 2000–2018) že za več kot stopinjo in pol višje kot v 20. stoletju (1900–1999). Najbolj se je segrelo mesto Granada, kjer je povprečna temperatura v 21. stoletju za 1,6 stopinje višja od temperature v 20. stoletju. Po drugi strani pa se najpočasneje segrevajo zahodni in nekateri južni deli Evrope. Za manj kot pol stopinje so se segreli Irska in sever Velike Britanije, Kanarski otoki, jug Sicilije, Malta in Sardinija.

 

Poleg sprememb temperatur so izračunali tudi število nadpovprečno vročih dni in mrzlih dni v evropskih mestih. Kot nadpovprečno vroč dan v posameznem mestu so opredelili tistega, v katerem je povprečna dnevna temperatura znašala več kot dvakratni standardni odklon od povprečne temperature mesta v celotnem preučevanem obdobju. Za nadpovprečno vroče dneve v Ljubljani veljajo tisti, pri katerih povprečna celodnevna temperatura preseže 26 stopinj. V Tromsu na Norveškem pa je denimo nadpovprečno vroč dan že tisti, kjer povprečna celodnevna temperatura preseže 15 stopinj.

 

Število vročih dni se v evropskih mestih hitro povečuje

Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za štiri dni na leto. V evropskih državah se je število vročih dni najbolj povišalo na Kanarskih otokih. Će je imelo mesto Las Palmas v 20. stoletju v povprečju šest nadpovprečno vročih dni na leto, se je ta številka v zadnjih 17 letih povišala kar na 34 dni. Nasprotno se je v določenih mestih na Irskem, Franciji in Španiji število vročih dni celo zmanjšalo. Število nadpovprečno vročih dni se je skupaj zmanjšalo v štirih mestih od skupaj 558.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi

Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov.

 

Poleg višanja števila vročih dni se v evropskih mestih tudi niža število mrzlih dni

Kot mrzel dan so označili tistega, v katerem celodnevna temperatura ne preseže –1 stopinje. Povprečno je v evropskih mestih v 21. stoletju sedem mrzlih dni manj na leto kot v prejšnjem stoletju. Pričakovano je število mrzlih dni najbolj upadlo v severnem delu Evrope. Finsko mesto Pori je v prejšnjem stoletju povprečno beležilo 85 mrzlih dni na leto, v zadnjih 17 letih pa le še 59. Sprememba je opazna tudi v Alpah. V italijanskem mestu Bolzano v italijanskih Dolomitih se je število mrzlih dni znižalo za povprečno devet na leto.

 

2003 zaradi vročine umrlo 70.000 Evropejcev

Posebno hud vročinski val je Evropo doletel leta 2003. Tako vroče v Evropi ni bilo vsaj od leta 1540. Takrat je število bolniških odsotnosti po Evropi v povprečju zraslo z dobrih treh na skoraj 12 odstotkov. Takrat je za posledicami visokih temperatur po Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot v običajnem (nevročinskem) obdobju, od tega 81 v Sloveniji – kar je za približno 13 odstotkov višja smrtnost kot v obdobjih brez vročinskega vala.

Vir - MMC RTV SLO , Foto: Reuters, Avtor - Lenart J. Kuči}, podcrto.si,
Članek je bil objavljen v sodelovanju s podcrto.si in evropsko mrežo podatkovnih novinarjev EDJNet. Več na - https://www.europeandatajournalism.eu

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Toplotna črpalka ne deluje ali deluje pomankljivo, kaj pa zdaj?

Prodaja toplotnih črpalk raste, na trgu pa se dogaja, da na videz enostavna, ampak napačna montaža, prepogosto vsem udeleženim povzroči velike preglavice, predvsem pa stroške. Če toplotna črpalka ne deluje ali pa deluje pomanjkljivo, da ima lastnik pogosto preglavice, so lahko vzroki zelo različni. Poglejmo...

Koliko stane vrtina?

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in...

Pomembno pri prehodu na toplotne črpalke zrak - voda

Vprašanje bralca: Kakšno ogrevanje izbrati energetsko obnovljene hiše? Imamo 35 l staro hišo (220 m2), zamenjali smo streho (20 cm izolacije), 3 slojna okna, 15 cm stiropora. Ogrevamo s 15 let starim plinskim...

Toplotne črpalke voda-voda ali zemlja-voda

Za sistem ogrevanja s toplotno črpalko in virom voda-voda ali zemlja-voda se običajno ne odločimo čez noč, ampak vse informacije in lastnosti skrbno pretehtamo, nenazadnje gre za eno večjih investicij v stavbi. Pri...

GRADNJA IN OBNOVE

Sodobne pasivne hiše

Pri gradnji stavbe je odnos vzrok – posledica praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe določa potrebno moč ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent.

Kako preprečiti škodo zaradi udara strele?

Tako je pred leti treščilo v stanovanjsko hišo v Trebnjem. Strela je prebila streho, potem še betonsko ploščo in udarila natančno v kavč. Potem je svojo pot nadaljevala po steni v klet. Hiša je bila temeljito poškodovana, elektronske in...

Zidaki iz ostankov smrekovega lesa in cementa

Z Isospan opažnimi zidaki je praktično mogoče uresničiti skoraj vse arhitekturne zamisli, izgrajeni stanovanjski objekti pa imajo v primerjavi s klasično opečno gradnjo tudi do deset krat boljše statične...

Želite hišo energetsko sanirati brez napak

Konec zime je blizu in na vrata trka nova gradbena sezona. Investitorji, ki vas je zmotil sevajoči hlad mrzlih sten in previsoki stroški ogrevanja, jo gotovo že nestrpno pričakujete.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončne elektrarne - kam po dober nasvet in izvedbo

Sončne elektrarne in toplotne črpalke skupaj prihranijo največ, stroški za elektriko se zmanjšajo na minimum, investiciji pa sta zaradi ugodnih pogojev financiranja stroškovno zelo ugodni. Priporočamo, da preverite ekonomiko za primer vaše hiše.

Zakaj energetsko samooskrbna hiša že danes?

Zakaj zgraditi lastno sončno elektrarno in postati energetsko neodvisen, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Enertec iz Maribora, Petrom Kumrom. Podjetje Enertec razpolaga z mnogimi izvedenimi projekti, pred...

Zakaj sončne elektrarne - samooskrba z elektriko

Kako doseči več lastnih virov električne energije, koliko bomo pri tem aktivna gospodinjstva? Kakšno vlogo pri zastavljenih ciljih v akcijskih načrtih in strategijah želi država nameniti gospodinjstvom? Kako smo...

Sončna elektrarna – izračun donosnosti

Sončne elektrarne so za gospodinjstva bolj donosne kot si predstavljamo. Z vidika prihrankov nimajo konkurence - račun za elektriko zamenjamo za ugoden 10 – letni kredit. Prihranimo že s prvim dnem delovanja sončne...

Aktualne novice

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci spremljali kratke utrinke iz JUB-ovih arhivov in obujali spomine na čase pred petimi desetletji, ko...

Prihodnost gradnje na 52. MOS-u od 10. do 15. septembra

MOS Dom, MOS Tehnika, MOS Turizem, MOS B2B in MOS Plus bodo na celjskem sejmišču od 10. do 15. septembra obiskovalce ponovno razveseljevali s široko ponudbo na enem mestu. Zaradi sledenja trendom, novostim in...

Otvoritev učnega centra Panasonic

Japonsko podjetje Panasonic bo v Sloveniji, v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic (HVAC), ki bo omogočal prenos idej, znanja in tehnološkega sodelovanja....

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V juliju je izšla nova, 67. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za...

Prezračevanje, klimatizacija

Ste tudi vi izpostavljeni negativnim učinkom rakotvornega plina radon v vašem domu?

V kar tretjini Slovenije smo izpostavljeni prekomernim vrednostim radioaktivnega in rakotvornega plina radon. Radon velja za tihega ubijalca v naših domovih. Pronica iz kamnin v kletne prostore in od tam v bivalne prostore. Kakšne negativne učinke ima radon na zdravje in kvaliteto bivanja? Kako lahko to preprečimo?

Revolucionarna Samsung brezvetrna klimatska naprava, ki odpihne visoke račune

Ne piha, a hladi. Dobro ohladi, a malo porabi. Nova Samsung Wind-Free™ klimatska naprava AR9500M sledi svojemu uspešnemu modelu samostoječe Wind Free klime in odpravlja dve najpogostejši nevšečnosti uporabe...

Decentralno prezračevanje ne pomeni lokalno prezračevanje!

Decentralni prezračevalni sistem ni lokalni prezračevalni sistem, kot se pogosto napačno navaja, opozarja Milan Kuster, direktor podjetja Lunos Slovenija. Lokalno namreč pomeni, da prezračujemo le prostor, v katerem...

Kam po varčno in zanesljivo klimatsko napravo

Vgradnja nove klimatske naprave je izziv, ki terja kar nekaj poznavanja. Dobro se je seznaniti kaj  pomeni učinkovitost klimatske naprave med hlajenjem  in ogrevanjem ter kakšen je sezonski izkoristek...

Varčevanje vode

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov, zato odločitev ni enostavna.

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do...

Lovilci olj vedno pomembnejši

Z olji vseh vrst vse bolj onesnažujemo okolje in pitno vodo, zato je potrebno izlive preprečiti. Z eno kapljico olja onesnažimo 200 litrov pitne vode, s kapljico bencina pa kubični meter, zato so ekosistemi,...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z obrokom za kredit

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov, za katere tudi začetna višja cena ni problematična.

Električni avto povsem enakovreden bencinskemu

Zakaj nekateri posamezniki prisegajo na električne avtomobile. Eden takih je Adrian Ruchini, ki nam je zaupal izkušnje ob vožnji električnega avtomobila, njegova glavna motivacija za prehod na električni avto je bil...

CNG - spoznajte pogonsko gorivo prihodnosti

Stisnjen zemeljski plin, ki ga poznamo pod oznako CNG ali metan, je v prometu vedno bolj prisoten. V nekaterih segmentih je edina prava alternativa nafti, saj gre za ekološko prijazno pogonsko gorivo tako s stališča...

Vzorčen primer kako kolesarjenje približati širokim množicam uporabnikov

Na preprost način povezujejo e mobilnost s turizmom, na piknik vabijo z električnim kolesom, e – mobilni pa boste lahko sedaj za nizke stroške tudi na dopustu, ponudbo širijo tudi na izposojo...

Inštalacije

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso poceni.

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Ali je samooskrba z elektriko za gospodinjstva donosna naložba, koliko lahko prihranimo in koliko nas naložba stane, nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj nove blagovne znamke Moja...

Sončna elektrarna, toplotna črpalka, električno kolo in klimatska naprava - Za popolno energetsko samooskrbo vašega gospodinjstva ne spreglejte poseben poletni OVEN PAKET ZA VZET, s sončno elektrarno na...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.