Analiza novinarjev mreže EDJNet razkriva, kako hitro se segreva Evropa in evropska mesta

 

V stoletni analizi so zajeli več kot 500 evropskih mest

Lanski poletni vročinski val je pokazal, kakšna bodo po napovedih strokovnjakov prihodnja evropska poletja. Posledice bodo močneje občutili prebivalci mest, saj se lahko mesta segrejejo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica. Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za tri dni na leto.  Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet.

Rezultati simulacij za Slovenijo napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka na celotnem območju države v vseh letnih časih. Količina padavin se bo opazno zmanjšala poleti in povečala pozimi. Povečalo se bo število toplih dni z najvišjo temperaturo nad 25 stopinj in »tropskih noči«, kjer temperatura niti ponoči ne pade pod 20 stopinj (kar bistveno poveča toplotno obremenitev). Zmanjševalo pa se bo število hladnih dni, kjer najnižja temperatura pade pod ledišče.

 

temperature segrevanje v evropi sloveniji

Prizori spominjajo na podobe svetopisemskih nadlog

V okolici Hamburga v Nemčiji so morale komunalne službe odstraniti za več ton poginulih sladkovodnih rib, ki jim je zaradi vročine zmanjkalo kisika. Na Švedskem so divjali veliki požari, ki so požgali za več kot 25.000 hektarov gozda, še slabše se je godilo prebivalcem Grčije. Švicarska vojska je s helikopterji dovažala vodo do popolnoma dehidriranega goveda na višinskih pašnikih. V finski pokrajini Ulsjoki severno od polarnega kroga je temperatura julija presegla 33 stopinj Celzija. V Nemčiji, Franciji in na Švedskem so morali začasno ustaviti jedrske elektrarne, ker pretople reke niso mogle ohlajati reaktorja. V mariborski bolnišnici so zdravniki opozarjali na nemogoče razmere, ko so se bolniki in osebje “kuhali” v premalo klimatiziranih operacijskih sobah.

 

Izsledki združenja evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet

Napovedi, da lansko poletje ni bilo samo izjema, potrjujejo tudi podatki, ki so jih analizirali skupaj z združenjem evropskih podatkovnih novinarjev EDJNet. Od evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) so novinarji pridobili za več kot sto milijonov meritev iz različnih virov vremenskih podatkov: zemeljskih merilnih postaj, meteoroloških balonov, boj in satelitskih posnetkov. V metodologiji so upoštevali vplive izstopajočih vrednosti, ki bi lahko vplivali na izide (merilna postaja v središču mesta bo zaradi učinka toplotnega otoka beležila veliko višje temperature kot tista v okolici). To jim je omogočilo primerjanje podatkov med posameznimi območji v različnih časovnih obdobjih, zato smo lahko ugotovili, za koliko so se evropska mesta v povprečju segrela od leta 1900.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi susa

Južna in Jugovzhodna Evropa sodita med najbolj ranljiva področja, saj hkratno naraščanje temperature in zmanjševanje padavin bistveno povečujeta tveganje za suše, gozdne požare, poplave in vročinske valove.

 

Mesta se segrevajo tudi po pet stopinj več kot njihova okolica

Za izhodišče so si postavili cilje pariškega okoljskega dogovora iz leta 2015, kjer so se države članice OZN-a zavezale, da bodo omejile povprečno segrevanje ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. Primerjava meritev je pokazala, da so nekatera evropska mesta že dosegla to vrednost. Mesta namreč veljajo za nekakšne “toplotne otoke”, ki zaradi pregretih asfaltnih in betonskih površin zadržijo veliko toplote in se niti ponoči ne ohladijo. To pomeni veliko toplotno obremenitev za njihove prebivalce, zaradi katere je v vročinskem valu leta 2003 po podatkih iz 16 evropskih držav dodatno umrlo več kot 70.000 Evropejcev.

 

temperature co2 globalno segrevanje

 pasica aplikacija

 

         

Na udaru severni deli Evrope in celinska Evropa

Najhitreje se segrevajo določeni deli severne Evrope (Finska in Danska), Andaluzija in celinska Evropa (Romunija). V delih Španije in Finske so povprečne temperature v 21. stoletju (od leta 2000–2018) že za več kot stopinjo in pol višje kot v 20. stoletju (1900–1999). Najbolj se je segrelo mesto Granada, kjer je povprečna temperatura v 21. stoletju za 1,6 stopinje višja od temperature v 20. stoletju. Po drugi strani pa se najpočasneje segrevajo zahodni in nekateri južni deli Evrope. Za manj kot pol stopinje so se segreli Irska in sever Velike Britanije, Kanarski otoki, jug Sicilije, Malta in Sardinija.

 

Poleg sprememb temperatur so izračunali tudi število nadpovprečno vročih dni in mrzlih dni v evropskih mestih. Kot nadpovprečno vroč dan v posameznem mestu so opredelili tistega, v katerem je povprečna dnevna temperatura znašala več kot dvakratni standardni odklon od povprečne temperature mesta v celotnem preučevanem obdobju. Za nadpovprečno vroče dneve v Ljubljani veljajo tisti, pri katerih povprečna celodnevna temperatura preseže 26 stopinj. V Tromsu na Norveškem pa je denimo nadpovprečno vroč dan že tisti, kjer povprečna celodnevna temperatura preseže 15 stopinj.

 

Število vročih dni se v evropskih mestih hitro povečuje

Število vročih dni v izbranih evropskih mestih se je v 21. stoletju v povprečju povečalo za štiri dni na leto. V evropskih državah se je število vročih dni najbolj povišalo na Kanarskih otokih. Će je imelo mesto Las Palmas v 20. stoletju v povprečju šest nadpovprečno vročih dni na leto, se je ta številka v zadnjih 17 letih povišala kar na 34 dni. Nasprotno se je v določenih mestih na Irskem, Franciji in Španiji število vročih dni celo zmanjšalo. Število nadpovprečno vročih dni se je skupaj zmanjšalo v štirih mestih od skupaj 558.

 

temperature ekstremni vremenski pojavi

Dolinarjeva je pojasnila, da za dve stopinji višja povprečna temperatura prinaša velike spremembe v padavinskem režimu in povečuje možnost ekstremnih vremenskih pojavov.

 

Poleg višanja števila vročih dni se v evropskih mestih tudi niža število mrzlih dni

Kot mrzel dan so označili tistega, v katerem celodnevna temperatura ne preseže –1 stopinje. Povprečno je v evropskih mestih v 21. stoletju sedem mrzlih dni manj na leto kot v prejšnjem stoletju. Pričakovano je število mrzlih dni najbolj upadlo v severnem delu Evrope. Finsko mesto Pori je v prejšnjem stoletju povprečno beležilo 85 mrzlih dni na leto, v zadnjih 17 letih pa le še 59. Sprememba je opazna tudi v Alpah. V italijanskem mestu Bolzano v italijanskih Dolomitih se je število mrzlih dni znižalo za povprečno devet na leto.

 

2003 zaradi vročine umrlo 70.000 Evropejcev

Posebno hud vročinski val je Evropo doletel leta 2003. Tako vroče v Evropi ni bilo vsaj od leta 1540. Takrat je število bolniških odsotnosti po Evropi v povprečju zraslo z dobrih treh na skoraj 12 odstotkov. Takrat je za posledicami visokih temperatur po Evropi umrlo 70.000 ljudi več kot v običajnem (nevročinskem) obdobju, od tega 81 v Sloveniji – kar je za približno 13 odstotkov višja smrtnost kot v obdobjih brez vročinskega vala.

Vir - MMC RTV SLO , Foto: Reuters, Avtor - Lenart J. Kuči}, podcrto.si,
Članek je bil objavljen v sodelovanju s podcrto.si in evropsko mrežo podatkovnih novinarjev EDJNet. Več na - https://www.europeandatajournalism.eu

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Kako deluje toplotna črpalka zrak - voda v praksi

Pri energetskem svetovalcu Mateju Kramar iz Murske sobote smo preverili kako se toplotna črpalka zrak-voda obnese v praksi, kako se giblje cena za toplotne črpalke ali ta deluje zanesljivo tudi, ko je...

Vrhunska toplotna črpalka Mitsubishi Electric

Toplotna črpalka Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda je izjemno učinkovita, tiha in energetsko varčna v delovanju, zato je v samem svetovnem vrhu.

Geotermalna toplotna črpalka -  ogrevalni sistem v ponovnem vzponu

Geotermalna toplotna črpalka - ogrevalni sistem, ki v Sloveniji vztrajno raste tudi na račun skandinavskega razvoja sodobne ogrevalne tehnike. Kako je razširjeno koriščenje geotermalnih virov energije v Sloveniji in...

Trije odločilni dejavniki pri izbiri toplotne črpalke

Vgradnja toplotne črpalke je dolgoročna investicija. Na toplotno črplako se lahko zanesete, da bo zagotavljala udobno bivalno klimo ob največjih možnih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ob izbiri toplotne...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta štiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odločili za podrobnejše predstavitve nekaterih...

Enostavne sodobne, moderne hiše

Pri gradnji stavbe je odnos  "vzrok – posledica" praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe določa potrebno moč ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent. Pri parceli pa je ta odnos...

Kako zmanjšati izgubo energije v hiši?

Ob prenovi hiše lahko z razmeroma majhnim vložkom zmanjšamo porabo energije za približno 60%, kolikor znašajo izgube skozi zidove in streho. Naslednji pomembnejši sklop prenove stavbe so vrata in okna, ki lahko...

Trajnostna gradnja - učinkovita in trajno neškodljiva

»Sodobna družba je postavljena pred izzive, ki jih povzročajo klimatske spremembe, naraščajoča energijska odvisnost Evrope, omejenost naravnih virov in prizadevanja za zdravo okolje in čim bolj neokrnjeno...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončna elektrarna poskrbi za ogrevanje vaše hiše

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko sončna elektrarna napajala vse potrošnike elektrike v hiši, povrhu pa gnala še električni avto.

Kako deluje samooskrba z elektriko

Samooskrba z elektriko je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering...

Izgradnja sončne elektrarne - kaj vas utegne zanimati

Sončna elektrarna za samooskrbo je donosna in za gospodinjstva zelo mikavna investicija, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Ogrevanje hiše s sončno elektrarno

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Aktualne novice

Cena elektrike 2020 drastično navzdol

Cena elektrike bo v letu 2020 glede na razmere s korona virusom padala. Energija plus je za naslednje 3 mesece znižala cene elektrike za pet odstotkov, cene zemeljskega plina pa celo za tretjino.

Cena elektrike v marcu drastično nižja

Preverjamo kakšna je cena elektrike v mesecu marcu 2020 na račun znižanja omrežnine, ki bo trajala začasno vse do 1. junija 2020. Agencija za energijo je v času krize s korona virusom znižala omrežnino za...

Cooper & Hunter prezračevanje, toplotne črpalke in klime

Cooper & Hunter je moderna in tehnološko napredna blagovna znamka opreme za hlajenje in ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Sledijo svetovnim trendom, s širokim naborom različnih naprav pa se uvrščajo v...

Sejem Dom 2020 : zanimivi dogodki, urnik

Sejem Dom kot vsako leto ponudi množico zanimivih dogodkov. Tokrat Gradbeni inštitut ZRMK vabi na podelitev novih okoljskih certifikatov in njihove druge dogodke, ki bodo potekali v Ljubljani od srede, 4. marca do...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Brezplačno ogrevanje, prezračevanje in razvlaževanje

Solarventi obratuje s pomočjo sončne energije, ne potrebuje elektrike. Hkrati omogoča prezračevanje, razvlaževanje ter tudi dogrevanje stanovanjskih objektov, počitniških hiš, vikendov, garaž, mobilnih hiš,...

Plesen na steni - je odstranjevanje vnaprej izgubljena bitka?

Boj z zidno plesnijo je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo lastniki stanovanj in družinskih hiš. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da plesen odstranimo, še bolje pa je da sploh prepečimo njen...

Prezračevanje zrakotesnih hiš in stanovanj je nujno

Gradbena stroka v Sloveniji že od leta 2000 daje prednost zrakotesni gradnji, kar je sicer v skladu z evropskimi (in slovenskimi) standardi, ki so usmerjeni v zmanjševanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje....

Varčevanje vode

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja, kamor so pač odtekle. Samo čistilna sposobnost  zemlje  ima svoje meje, zato je potrebno...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

ZELENA MOBILNOST

Kako deluje električni avto?

Elektromotor je najboljši pogonski stroj, ki je bil do danes izumljen. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem je tri do štirikrat bolj učinkovit. Sestavljen je samo iz statorja in rotorja, njegova dodatna prednost v avtu pa je, da med zaviranjem deluje kot generator in polni baterijo.

Muskova revolucionarna vizija električnega avta

Tovarna električnih avtomobilov Tesla je začela obratovati 2003, že čez pet let je bil v prodaji njihov Model S. Na začetku so želeli izdelati vozilo iz uporabnih delov običajnih avtov in vstaviti električni...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Inštalacije

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme...

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Talno ogrevanje v starejši hiši - primer

Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaželi, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpoložljive višine tal, ki pa je v takšnih primerih običajno ni dovolj.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.