Da bi preprečili onesnaževanje vode ali tal z nevarnimi snovmi, so na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pripravili osnutek uredbe o skladiščenju nevarnih tekočin, ki ureja projektiranje, gradnjo, obratovanje in vzdrževanje nepremičnih rezervoarjev in zadrževalnih sistemov, s katerih se skladiščijo nevarne tekočine. Ta uredba, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, naj bi nadomestila obstoječo uredbo o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah.
»Vzpostaviti želimo mehanizme, da do onesnaženja okolja ne bo prihajajo oziroma da bo do tega prihajalo čim manj,« je danes na GZS pojasnila Jasmina Karba z direktorata za okolje na MOP. Skladiščenje nevarnih tekočin sicer ni na novo prisotno v slovenski zakonodaji, s to uredbo pa želijo poenotiti izvajanje tega in obseg tega področja bolj natančno definirati.
Z določeno frekvenco pregledovanja želijo preprečiti nepravilnosti
Tako v uredbi točno piše, za katere dejavnosti velja, za katere nevarne tekočine in kakšne so izjeme (uredba se na primer ne uporablja za skladiščenje radioaktivnih tekočin in za skladiščenje utekočinjenega naftnega plina in drugih utekočinjenih plinov). V uredbi je prav tako določeno, da mora upravljavec nepremičnega rezervoarja ali druge posode z prostornino 10 kubičnih metrov ali več pred prvim polnjenjem izdelati načrt ravnanja z nevarnimi tekočinami.
V uredbi se ureja tudi frekvenca pregledovanja rezervoarjev. Med njegovim obratovanjem se preverjanje izvede najmanj vsakih pet let, vsakih 10 do 15 let pa se izvede pregled izpraznjenega rezervoarja. »Ta frekvenca pregledovanja je relativno nizka,« meni Karbova.
Igor Sep z združenja za promet in zveze pri GZS je ob tem izrazil strah, da bodo pregledovalci rezervoarjev preglede različno računali. Zanimalo ga je tudi, ali obstaja kakšen cenik za te preglede in kdo pravzaprav bo to pregledoval. Po besedah Karbove je podjetij, ki so za to akreditirana, več. »Z določeno pogostostjo pregledov smo želeli preprečiti, da bi pregledovalci to prikrojevali po svoje,« pravi. Dodaja, da cenik ni pripravljen, a verjetno se bodo cene morale poenotiti.
Pripombe in predloge na osnutek še lahko pošljete
Karbova je poudarila tudi, da podjetja rezervoarje še lahko prijavijo in to brez kazni na direktorat za okolje na MOP. Prijavo pa je treba izpolniti tako, kot je zapisano v veljavni uredbi.
Več vsebine omenjenega osnutka si lahko ogledate na spletni strani ministrstva za okolje in prostor . Podjetja sicer še lahko pošljejo pripombe in predloge, pravi Karbova. Uredba pa bi lahko bila na vladi obravnavana nekje septembra, dodaja.
VIR FINANCE.SI