UVODNIK: TEŠ in solarizacija dežele

Energetika je srce ekonomije vsake države, vendar je lahko tudi kamen okoli vratu, če se odgovorni odločajo napačno.

Nevarni so politiki, njihov cikel traja par let, nato krivdo prevzame nova garnitura z izgovori, da so šele od včeraj v sedlu in za ravnanja prejšnje vlade ne morejo odgovarjati, kolo neodgovornosti pa se zakotali v nov krog. Vsem nam pa zgrešeni projekti ostanejo za dolga desetletja, saj bo termoelektrarna delovala skoraj do 2050.

Projekt so razni mehi in rotniki poleg tehničnih razlogov opravičevali z ubogimi rudarji, ki bodo ostali brez dela. Končna cena je za več kot 120% višja od začetne, kar je abnormalno, saj nismo postavljali nepredvidljivega vesoljskega centra, ampak navaden, malo večji kotel na lignit, kakršnih je po svetu na stotine.

Zato so sedaj, mnogo prepozno, na delu preiskovalci, ampak lisica je že odnesla kuro. Najnevarnejši del pa šele pride, saj se lahko zgodi, da so številke o zalogah lignita prenapihnjene in bomo premog uvažali. Najbližja je zgrajena in nikoli aktivirana tovarna aluminija v hrvaškem Obrovcu, kjer je o delovanju ali propadu odločala prva številka za decimalno vejico, ki je označevala odstotek aluminija v rudi. Številko so »strokovnjaki« prenapihnili, rezultat pa so ruševine tovarne. V našem primeru takšen scenarij pomeni, da bomo v državo prisiljeni dovažati milijone ton okoljsko spornega kuriva in ga kaditi sebi pod nos.

Če primerjamo termoelektrarno na lignit z 16 drugimi viri elektrike, med njimi plinsko, vodno, biomasno, nuklearno, geotermalno, naftno, vetrno ali fotovoltaično, se lahko samo primemo za glavo. Elektrarna na lignit ima v primerjavi z 16 drugimi viri elektrike najvišje eksterne stroške, daleč najslabši vpliv na okolje, zaseda drugo mesto na lestvici strupenosti za prebivalstvo in je v vrhu lestvice naprav, ki najbolj izčrpavajo naravne vire.

Zato pri nas nikoli ne bomo imeli poceni elektrike, saj bomo dolgove, ki so že vgrajeni v njeno ceno, odplačevali desetletja. Morda je edina svetla točka projekta možnost istočasnega sežiganja lesnih ostankov v peletirani ali praškasti obliki, s čimer zmanjšujejo ogljični odtis takšnih vulkanov toplogrednih plinov tudi v svetu.Takoj zdaj se moramo osredotočiti na rešitve, kako se bomo prebili skozi bližnja desetletja, saj z izrabo temnih energij, premogom, nafto ali uranom, povzročamo do sedaj nevideno onesnaževanje. Sonce je nedvomno najmogočnejši vir energije na planetu, vsi ostali, so samo kaplja v morju sončnih žarkov. Kar pomeni, da je sonce edini sprejemljivi energent človeštva.

Potrebujemo samo 0,3 % površine Sahare, ki bi jo opremili z današnjimi sprejemniki toplote, pa bomo lahko z elektriko oskrbeli vso Evropo. Spremembe so nujne, saj je dolgoročno preživetje vrste »človek« pod vprašajem.

Ampak, vse ni tako črno. V pripravi je slovenski energetski koncept, ki je v javni razpravi in zagotovo ena najboljših vesti zadnjih let. Delni vzrok za njegov nastanek je pritisk EU, delno pa spoznanje, da smo na točki preloma in da moramo spremeniti obnašanje zaradi nas in okolja. V njem so opisani trije stebri energetike, električna energija, toplota in transport. Pri tem bo transport najtrši oreh, saj predvideva tudi prehod na dobro organiziran množični javni prevoz in zmanjševanje števila osebnih vozil.

Au, to pa bo še bolelo.

Po mnenju dr. Petra Novaka, znanega slovenskega energetika, izvajanje energetskega koncepta pomeni na tisoče novih delovnih mest, ki bodo vir novih in kvalitetnih izdelkov z vseh področij. Pri enakem udobju kot ga poznamo danes, bomo zmanjšali končno skupno porabo energije, z uvajanjem sonaravnih virov pa prihranili dve milijardi evrov, ki jih vsako leto dajemo za uvoz energije. Pri tem bi današnjo porabo obdržali, vendar je v prihodnje nebi več povečevali, kar je pravzaprav oblika varčevanja. Naslonili se bomo na jedrsko, vetrno, fotovoltaično in hidroenergijo, kjer še imamo rezerve.

Jedrska elektrarna, iz katere dobimo 1/3 elektrike bo delovala še trinajst let, v tem času pa bomo pripravili nove rešitve. Po njegovem mnenju je biomasa predragocena da bi jo neposredno sežigali v majhnih kuriščih. Bolj gospodarno jo je spreminjati v plinasto in tekoče gorivo, saj s kemično pretvorbo dobimo možnost shranjevanja in uporabe v obdobjih brez sonca ali vetra. Dr. Novak je izjemno navdušen nad toplotnimi črpalkami, saj s pogonom na zeleno elektriko dosežemo takojšnje zmanjšanje porabe energije za 75%.Vse sodobne in sonaravne tehnike bodo energijo, zagotovo tudi elektriko, podražile, vendar je to nepomembno, saj gre za planet in naslednje generacije. Naša je skuhala to godljo in bo ceno prehoda pač morala plačati.