Vreme je to kar vidimo skozi okno ali občutimo na svoji koži. To so hitre spremembe, ki se zgodijo tukaj in zdaj. Nalivi, veter, sneg ali sončna pripeka so vremenski pojavi. Pri tem se hitro spreminjajo temperatura, vlaga, pritisk, veter in osončenost. Vsi ti dogodki spadajo pod oznako vreme.
Klima pa je zelo počasno in neopazno delovanje v ozadju, v katerem spremembe merimo in dokazujemo v tridesetletnih razdobjih. Najprej smo planet razdelili v različne klimatske cone, ki imajo svoje ponavljajoče značilnosti, ob ekvatorju je vroče, na severu ali globoko na jugu pa spet hladneje. Počasne klimatske spremembe pa lahko ugotavljamo samo z dolgotrajnimi meritvami in statističnimi primerjavami.
Pri ugotavljanju vzrokov in posledic pomagajo računalniki, ki premlevajo ogromne količine podatkov. Kompleksni programi upoštevajo fizikalne, torej naravne, zakonitosti, rezultat pa so klimatski modeli, s pomočjo katerih lahko napovedujemo klimatsko prihodnost planeta. Zato lahko napovemo, kaj se bo dogajalo, kako se bo povprečno ogreval planet, kakšne bodo posledice in kaj je potrebno storiti, da bi spremembe zaustavili.
Trenutno se nahajamo v času, v katerem smo uspeli naš planet izjemno spremeniti, pri tem pa se čudimo, da narava okrog nas ni ostala taka kot je bila nekoč. Osnovni vzrok je ta, da nam uspeva, da atmosfero sistematično brez prekinitev polnimo z molekulami in atomi snovi, ki toploto Zemlje absorbirajo in nato vračajo nazaj. Samo majhen del te toplote prehaja v vesolje, vse ostalo ostaja tukaj. Naš planet pri tem postaja bolj dinamičen, da ne rečemo bolj topel. Ko je topleje voda bolj izpareva, morja se segrevajo. Povprečna srednja temperatura na severnem polu je trenutno 5°C višja od dolgoletnega povprečja. Na severnem polu ni bilo še nikoli tako toplo, zato v kratkem za osvajanje severnega pola ne bomo več potrebovali sani s pasjo vprego ampak prej toplo plavalno obleko.
Seveda so ves čas v igri tudi klimatski skeptiki. Striktno zanikajo spremembe, čeprav so njihovi znaki prisotni in merljivi že desetletja. Njim ne zadošča laboratorijski eksperiment, s katerim dokažemo, kakšne posledice povzroča ogljikov dioksid v kubičnem metru laboratorijskega zraka ampak bi želeli, da znanstveniki na mizo položijo dokaz, ki bi veljal za ves klimatski sistem planeta. Z vsem planetom lahko seveda naredimo samo en preizkus, ki pa je na žalost že v teku, saj ga delamo nenamerno. Seveda si klimatske spremembe in posledice sledijo ena drugi točno tako, kot so bile napovedane, ampak ta del skeptikov ne prepriča.
Nato sledi še zadnja karta podnebnih skeptikov, ki izjavijo, da za globalno ogrevanje ni kriv človek ampak sonce. Tudi ta as takoj pade, saj se aktivnost sonca že nekaj desetletij manjša. Zanimivo pri tem je, da ne rastejo temperature ob ekvatorju ampak na severni in južni polobli. Dogaja se še nov pojav, da se bolj dvigujejo nočne temperature kot dnevne. Če torej sonce oddaja vedno manj toplote, povprečna temperatura na planetu pa ves čas raste, lahko sonce kot vzrok za ogrevanje planeta izključi že najbolj enostavno logično sklepanje.
Človeštvo pospešeno dodaja ogljikov dioksid v ozračje, dodajamo tudi metan, ki je še bolj učinkovit toplogredni plin, s tem višamo temperaturo in povečujemo izparevanje vode. Sklepali bi, da bodo gostejši in številčnejši oblaki ter dež planet ohladili, v resnici pa vodne pare v zraku še povečujejo toplogredni učinek. Preplet vsega naštetega deluje kot pospeševalec neugodnih sprememb, zato je potrebno ta ogromen toplotni vztrajnik začeti čim prej zavirati.
Sedaj pa nastopijo spet vremenske spremembe, ki so posledica novih klimatskih razmer. Vremenski scenarij za Slovenijo ni preveč prijazen. V prihodnjih desetletjih prihajajo hudi vročinski valovi, več močnih in ostrih padavin, nato spet večje izhlapevanje, pogoste poletne suše in ugodne razmere za neurja v kombinaciji z močnim vetrom in padavinami. Zaradi klimatskih razmer bomo torej dobili neugodno vreme.
Vsak od nas lahko s tem v zvezi nekaj naredi. Skrivno geslo se glasi “manj”. Manj od vsega. Manj voženj z avtom, manj z letalom, eno križarjenje manj.... Bo šlo ? •
Povezane vsebine
