Vprašajte, da ne bodo drugi odločali namesto vas
Današnjo gradnjo stavb težko primerjamo s tisto pred dvajsetimi leti. Spremenilo se je skoraj vse. Še najbolj trdovratno se drži prepričanje: „Če je bilo dobro za mojega očeta, bo tudi zame.”
 |
Takšno prepričanje je prisotno le še pri gradnji, saj se na drugih področjih svet strahovito hitro spreminja, novosti sprejemamo kot samoumevne. Na internet, pametni telefon, družbena omrežja, digitalni fotoaparat, varčne sijalke, električni avtomobil ali super zmogljiv računalnik smo se navadili takoj. Pri gradnji stavb pa smo do novosti bolj zadržani. Razloga sta vsaj dva. Hišo si postavimo praviloma le enkrat v življenju, zato želimo kar najbolje investirati svoj denar. Drugi razlog je v informiranosti. Današnja poplava – praviloma komercialnih – informacij potrošnika zmede, saj ne ve, komu verjeti. Temu se pridružuje še oster konkurenčni boj med posamezniki ponudniki, ki svoje izdelke kujejo v nebo, konkurenčne pa tlačijo v pekel. Temeljno vodilo naše revije je strokovna informacija za našega bralca, zato smo pripravili kratek pregled najpogostejših dvomov investitorjev pri gradnji pasivne (PH) ali nizkoenergijske hiše (NEH). Temeljna plošča, zrakotesnost in okna v PH so predstavljeni v posebnih člankih.
Ogrevanje pasivne in nizkoenergijske hiše
Že v projektni zasnovi je treba ločiti ogrevanje prostorov od ogrevanja sanitarne vode. Za oboje moramo zagotoviti ustrezno ogrevalno napravo. Sanitarna voda je konstanta, saj človek potrebuje enako količino tople vode, ne gleda na tip stavbe. Pri ogrevanju pasivne hiše moramo ločiti med ogrevalno napravo, razvodom in grelnim telesom. Zaradi majhnih toplotnih izgub na ovoju stavbe z razmeroma velikim pasivnim ogrevanjem sonca skozi okna in notranjimi dobitki (toplota človeka, svetila, računalnik, zabavna elektronika) izbiramo specifične rešitve. Optimalno je toplozračno ogrevanje, pogosto v kombinaciji s prezračevalnim sistemom za rekuperacijo zraka. Dobro se obnesejo tudi IR-paneli ali toplovodno ogrevanje na stropu ali steni. Talno ogrevanje ni primerno, saj ne more slediti hitremu sončnemu ogrevanju skozi okna. Kot ogrevalna enota se lahko uporabi toplotna črpalka majhne moči (2– 5 kW), ki lahko ogreva prostore in sanitarno vodo. Praksa pokaže, da je regulacija, ki je sposobna integrirati vse brezplačne notranje in zunanje dobitke, bolj pomembna kot izbira poceni energenta. Pasivna hiša potrebuje tako malo energije, da se letni strošek za za 120 m2 ogrevanja giblje med 100 in 200 evri.
|
Primer stenskega in stropnega toplovodnega ogrevana, ki je primerno tudi za pasivne hiše. |
Pametne instalacije pasivne hiše
Današnje stavbe imajo – ne glede na tip gradnje ali energijski razred – vgrajenih vedno več pametnih instalacij. Avtomatizacija poveča bivalno ugodje in optimizira učinkovito rabo energije. Avtomatizacija pasivne hiše je nujna, saj le tako lahko optimalno izkoristimo pasivno sončno ogrevanje in notranje vire. Zaradi (pre)potrebnega in smelega vstopanja v življenja naših bralcev bomo v naslednji številki pametne instalacije podrobno obdelali v samostojnem prispevku.
|
Spremljanje (monitoring) dogajanja v stavbi je pomemben del kakovosti bivanja. Monitorji so različnih velikosti, kažejo lahko različne parametre. |
Klasična hiša - pasivna hiša – lahko primerjamo bivanje?
Ne moremo. Bivanje je po eni strani popolnoma enako, po drugi pa izrazito drugačno. Nekatera tuja podjetja omogočajo potencialnim kupcem poskusno bivanje (recimo teden do dva), da občutijo, kaj kupujejo. V Sloveniji ne poznam takega primera, imamo pa že dovolj dobrih primerov pasivne hiše. Samo na portalu NEP Slovenija je predstavljenih 27 pasivnih hiš. Vse je mogoče tudi obiskati.
Sonce in pasivna hiša
Odnos sonce – pasivna hiša je dvojen. Pozimi je sonce zelo dobrodošlo, saj nas brezplačno ogreva skozi okna ali steklenjak. Poleti, včasih tudi pozimi, pa se ga moramo ubraniti s senčili. Na voljo je veliko sistemov, pomembno je, da je senčilo vedno na zunanji strani, torej med soncem in steklom. Pogosto so senčila vezana na pametno instalacijo, ki sama regulira senčenje glede na notranjo in zunanjo temperaturo.
|
Idealno senčilo je napušč, ki je dovolj globok in prilagojen poti sonca. Investiramo enkrat, nobenega vzdrževanja senčil. |
Kakšno je „dihanje” pasivne hiše?
Ljudski izraz „dihanje” pomeni prehod notranje bivalne vlage skozi ovoj stavbe. Ne pozabimo, da 4-članska družina proizvede v 24 urah 10–15 litrov tekočine, ki jo moramo spraviti iz hiše. Prispodoba z dihanjem človeka je tu na mestu. Človek prek dihalnih organov zamenja okrog 97 % zraka, okrog 3 % pa skozi kožo. Pasivna hiša zamenja okrog 98 % zraka in vlage skozi prezračevalni sistem, do 2 % pa skozi ovoj stavbe. Zato morajo biti plasti materialov ovoja stavbe skrbno domišljene, da omogočajo prehod vlage. V praksi se temu „dihanju” pogosto daje pretiran pomen, predvsem zaradi komercialnih interesov.
Kako je z akumulacijo toplote ali hladu pasivne hiše?
Sposobnost akumuliranja je odvisna od specifične gostote materiala. Akumulacija pri hiši je lahko prednost ali pomanjkljivost. Dejstvo je, da imajo zidane PH dva- do trikrat večjo akumulacijsko sposobnost kot lesene. Marsikdo je prepričan, da je velika akumulacijska sposobnost pasivne hiše prej pomanjkljivost kot prednost. V primeru akumulirane toplote v tlaku in stenah moramo pri zimskem sončnem dnevu stavbo ohlajati, kar je energijski nesmisel.
Prezračevanje pasivne hiše
Kljub temu, da je prezračevanje z rekuperacijo sestavni in bistveni del PH, se okrog tega pletejo različne legende. V prihodnji številki bomo temu namenili poglobljen članek, za zdaj pa le informacija, ki omogoča testiranje prezračevalnega sistema v realni situaciji. Na portalu NEP Slovenija je 73 stavb iz celotne Slovenije. Ni boljše informacije, kot je obisk uporabnika, ki mu sistem zagotavlja visoko kakovost bivanja. Po obisku bo odločitev lahka.
|
Shema centralnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo. Temno rdeče cevi dovajajo zunanji zrak v prostore, odpadni zrak pa se skozi oranžne cevi sesa iz obremenjenih prostorov (kopalnica, stranišče, kuhinja). |
Prezračevanje in kuhinjska napa
Pasivna hiša z vgrajenim centralnim prezračevalnim sistemom z rekuperacijo ne potrebuje kuhinjske nape. Celo nezaželena je. Ustvarila bi namreč neravnovesje prezračevanja, skozi napo bi neposredno izgubljali notranjo toploto. Pri pravilnem dimenzioniranju sistema se lahko v kuhinji predvidi kratkotrajno pospešeno prezračevanje, ki ga vklopimo in izklopimo z gumbom.
Kamin pasivne hiše
Pogosta dilema je povezana tudi s kaminom. Da ali ne? Tehnično je to mogoče, saj na trgu obstaja nekaj modelov zrakotesnih kaminov. Vgradnja kamina pa ni smiselna, saj nam bo podražila gradnjo, zagotavljanje zrakotesnosti bo vedno vprašljivo, največji paradoks pa je v dejstvu, da nam bo že nekaj polen pregrelo hišo.
Bivalni in pomožni prostori
Pasivne hiše praviloma nimajo kleti, zato se pojavljajo upravičena vprašanja, kje naj bodo garaža, shramba za hrano, ropotarnica ... Praviloma vedno ločimo ogrevane bivalne prostore od pomožnih neogrevanih. To lahko naredimo tako, da so ti prostori povezani v eni stavbi (a ločeni z različno debelimi izolacijami in zrakotesnostjo), dobra rešitev je povezovanje treh „prostorov”, kot je razvidno na fotografiji spodaj desno. Rešitev obstaja tudi za vse, ki potrebujejo klasično klet (pod hišo). V tem primeru se naredi klasična klet, ki ima vhod z zunanje strani, nad stropom pa se naredi klasična temeljna plošča, na kateri se postavi PH.
|
Na desni strani je dobro toplotno izolirana hiša, na levi so pomožni prostori nižjega energijskega razreda. Obe stavbi povezuje streha, pod katero je odprt parkirni prostor. |
Povezane vsebine
