Integrirana sončna elektrarna na pasivni hiši bivšega telovadca, večkratnega evropskega in svetovnega prvaka, proizvede osem tisoč kilovatnih ur, hiša pa porabi pol manj, da bi z njo lahko napajal še manjši električni avto.
Za ogrevanje pasivne hiše porabijo 60 EUR letno
Še ne dolgo nazaj je bilo iluzorno razmišljati, da bi lahko za ogrevanje hiše porabili 60 evrov letno. Mitja Petkovšek, znani slovenski telovadec, spada med tiste idealiste, ki je pred 7 leti ob gradnji hiše izkoristil prav vse sodobne tehnologije za izgradnjo skoraj ničenergijske hiše in ob minimalni porabi energije dosegel idealno bivalno ugodje.
 |
Mitja, s partnerico Mojco, nekdanjo tekmovalko v ritmični gimnastiki, živi v pasivni hiši na Igu in pove, da je bivanje v njegovi hiši preseglo njihova pričakovanja. Gostje pa so najbolj navdušeni nad svežim zrakom in stroškom energije, ki je zanemarljiv. Pasivna lesena hiša je bila že kaj kmalu izbor Mitje in že takrat je iskal rešitve med vsemi najboljšimi sodobnimi tehnologijami, ki mu bodo omogočile čim večjo energijsko neodvisnost. Smer, ki bi morala biti vodilo vsem današnjim zainteresiranim novo graditeljem.
Sončna elektrarna namesto kritine
Pasivno hišo Petkovškovih so projektirali, ko še ni bilo izgrajenih veliko pasivnih hiš, sploh pa ne s sončno elektrarno namesto kritine. Integrirana sončna elektrarna (izvajalec podjetje Enertec iz Maribora) proizvede osem tisoč kilovatnih ur. Skrbna izvedba ovoja stavbe postavi hišo v razred pasivnih hiš, ki za ogrevanje porabijo le 2,5 kw/m2, sončna elektrarna pa povsem zadosti potrebam po energiji za ogrevanje in vsem ostalim porabnikom elektrike. Manjka jim le še električni avto, ki bi ga lahko napajali s preostalo električno energijo.
Mitja pove: »Že takrat sem bil prepričan, da je bolje investirati v elektrarno na strehi, kot v banko. Presežke pridelane elektrike se je leta 2009 izplačalo prodati v omrežje, zato imam vgrajena dva števca, eden je za prodajo, drugi za nabavo električne energije. Država je namreč leta 2009 plačala 46 centov za kilovatno uro električne energije, kasneje pa so se odkupne cene postopno znižale».
Pasivna hiša in njeno bivalno ugodje
Bivalno ugodje v pasivni hiši je skozi vso leto odlično, toplotna izolacija iz celuloze in lesnih vlaken v konstrukcijskem ovoju preprečuje, da bi temperatura tudi v najbolj vročih poletnih dneh presegla 26 stopinj Celzija. Troslojna izolacijska zasteklitev zagotavlja visoko površinsko temperaturo stekla na notranji strani.
|
Cvetlično korito na polvisoki predelni steni v spodnji etaži naredi bivanje še prijetnejše, knjižna omara pod stopniščem pa funkcionalno izpopolni prostor. |
Prednosti kubusne arhitekture pasivne hiše
Kubusno arhitekturo odlično dopolnjuje nadstrešek nad pritličjem, ki se preko vertikalnega zidu v nadstropju povezuje s strešno konstrukcijo. Nadstrešek ne služi le kot prostor za sončno elektrarno, ampak zagotavlja tudi delno senčenje steklenih površin v poletnem času.
Pasivna hiša je zasnovana v dveh etažah in ima 135 m2 bivalnih površin. V pritličju se nahajajo bivalni prostori, dnevna soba, skupaj z jedilnico in kuhinjo, manjši kabinet, kopalnica in tehnični prostor. V zgornjem nadstropju sta ob spalnici in dveh otroških sobah na voljo še velika skupna kopalnica, pralnica in garderobna soba. Notranjost je svetla, izčiščena, funkcionalno opremljena s knjižno omaro pod stopniščem. Ker hiša ni podkletena imajo priročno shrambo ob kuhinji. Cvetlično korito na polvisoki predelni steni do dnevne sobe naredi bivanje še prijetnejše.
Kaj kažejo izkušnje pasivna hiša s sončno elektrarno
Po 7 letih bivanja v pasivni hiši Mitja pove, da bi se danes povsem enako odločil. Izbral bi enako arhitekturno zasnovo pasivne hiše s kompaktnim tlorisom, velikimi steklenimi površinami in čistimi fasadanimi linijami in sončno elektrarno. Racionalna razporeditev hiše, energetska varčnost, njen sodoben dizajn in odlično razmerje kakovost - cena, se med postavljenimi pasivnimi hišami v Sloveniji lahko postavi ob bok najboljših, je prepričan nekdanji telovadec.
Povezane vsebine
