Predstavljamo pasivno hišo, nekakšen okoljsko socialni perpetuum mobile, ki je namensko zgrajena za socialno šibkejše uporabnike in predstavlja poseben primer dobre gradbene prakse v Sloveniji.
Način izvedbe pasivne hiše in vgrajeno tehniko v pasivne večstanovanjske stavbe smo že obravnavali, vendar le objekte v tujini, saj takšnih pri nas nismo zasledili. Na spletni strani IZS (Inženirska zbornica Slovenije) smo pred kratkim naleteli na opis prve take pasivne hiše pri nas, ki stoji v Vižmarju pri Ljubljani.
|
Škatlasta stavba je izoliranaz 20 do 30 cm izolacije |
Razpored prostorov večstanovanjske pasivne hiše
V stavbi je 22 stanovanj za eno, dve, tri ali štiri osebe, v vsakem je kopalnica in opremljena kuhinja. Financiral jo je javni stanovanjski sklad občine Ljubljana, namenjena pa je bivanju socialno ogroženih oseb. Zaradi tega mora biti bivanje v njej čim cenejše.
Streha je prekrita s fotovoltaičnimi moduli skupne moči 14 kW, in lahko v sončnih dneh zajame toliko energije, kot jo je potrebno za obratovanje stavbe, ogrevanje sanitarne vode pri tem ni všteto. To vodo ogrevajo stanovalci v ločenih majhnih električnih grelnikih, po enim v vsaki stanovanjski enoti. Namen upravljalca stavbe je še, da bo za vrednost prodane sončne elektrike znižal najemnine in s tem ustvaril nekakšen okoljsko socialni perpetuum mobile.
|
Na pogled običajna stavba je zgrajena v pasivnem standardu |
Pasivna in zrakotesna hiša
Pasivna hiša je zgrajena v armiranobetonski izvedbi in v pasivnem standardu, kar pomeni, da je poraba energije za ogrevanje nižja od 15 kWh/m2 na leto. Stavba ni podkletena, temeljna ploskev pa leži na plasti plošč iz ekstrudiranega polistirena. Stene in strop so izolirane z 20 ali 30 cm izolacije, odpravljeni so vsi toplotni mostovi, tudi tisti pri balkonih. Obod ima toplotno prehodnost U=0,12 W/m2 K, okna so troslojna z U=7 W/m2 K. Ovoj je zrakotesen, pri nadtlaku 50 Pa je izmerjena zrakotesnost znašala 0,3 menjave na uro (dovoljeno 0,5 menjave), s čimer je potrjena zelo dobra izvedba stikov med različnimi gradbenimi elementi.
|
Predgrevanje vstopnega zraka s toploto zemlje |
|
Izmenjevalec se nahaja v dobro izoliranem ohišju¸
|
Dogrevanje je električno
Toplota zemljine pozimi predgreje zunanji zrak, poleti pa ga ohlaja za 5 do 10 stopinj pod zunanjo temperaturo. Zrak nadaljuje pot do rekuperatorja toplote kapacitete 1.500 m3/h, ki deluje nepretrgoma in ima visok toplotni izkoristek – 92 %. Zrak se pred vpihom v prostore v zimskem času dogreje do 19°C, kar je ob velikih notranjih virih toplote, ki jih povzročajo stanovalci, zadostna temperatura za udobno bivanje. Za pokrivanje konic so pod stropnimi dovodi zraka nad okni nameščeni še majhni termostatsko krmiljeni električni radiatorji z močjo 400 W. Pretvorbo elektrike v toploto, ki jo zaradi nizkega izkoristka odsvetujemo, lahko uporabimo v pasivnih stavbah za dogrevanje, saj je poraba energije izjemno nizka.
Povezane vsebine
