Plus-energijska Gemini hiša

Projekt avstrijca Rolanda Mössla so s pomočjo skupine investitorjev uresničili in postavili v Weizu, manjšem kraju severno od Gradca. Zgradba je prva plusenergijska hiša zgrajena v Avstriji, občasno naseljena, vendar kljub temu odprta obiskovalcem za vodene oglede. Funkcionalno gledano je takšna hiša podobna vesoljski ladji, ki vso električno in toplotno energijo za dolge polete prestreže kar sama.    


Projekt avstrijca Rolanda Mössla so s pomočjo skupine investitorjev uresničili in postavili v Weizu, manjšem kraju severno od Gradca.

 

Zgradba je prva plusenergijska hiša zgrajena v Avstriji, občasno naseljena, vendar kljub temu odprta obiskovalcem za vodene oglede. Funkcionalno gledano je takšna hiša podobna vesoljski ladji, ki vso električno in toplotno energijo za dolge polete prestreže kar sama.  


Gemini
Ime pomeni dvojčka, hiša pa ga je dobila zato, ker sončno energijo zajema na dva načina, kot toploto in kot elektriko. Toploto prestreza z vakuumskimi kolektorji nameščenimi na strehi, ter skozi velika okna, ki so pred poletno vročino in zimskim mrazom zaščitena še z dobro izoliranimi, velikimi polkrožnimi drsnimi zasloni. Fotovoltaični paneli pa proizvedejo toliko elektrike, da jo večinoma pošiljajo nazaj v omrežje. Hiša porabi manj kot prestreže in javno električno omrežje večinoma uporablja kot zalogovnik svoje elektrike. Povprečno letno proizvede toliko električne energije, da stanovalci dobijo preko 3000 € dobropisa.

 

Image
Cilindrična Gemini hiša se od jutra do večera vrti za soncem
Image
Krožni toplotni zasloni preprečujejo izgubo toplote v hladnih zimskih nočeh
Image
Položaj fotovoltaičnih panelov lahko nastavljajo neodvisno od trenutne lege hiše


Funkcionalnost
Izdelana je v obliki cilindra, s čimer je načrtovalec dosegel veliko prostornino in zmanjšal zunanjo površino stavbe. Stoji na vrtečem podstavku in jo avtomatika samodejno obrača za soncem. Kot vrtenja je 210 stopinj, saj popolna rotacija ni potrebna. Po sončnem zahodu se hiša počasi zavrti proti vzhodu in miruje do jutra. Po sončnem vzhodu pa se začne počasi vrteti, vedno z eno stranjo obrnjeno proti soncu. Ima okroglo betonsko klet z vsemi instalacijami in stoji na krožni tračnici. Za vrtenje zadostuje 150 W elektromotor z reduktorjem, ko se stanovalci vračajo domov pa morajo najprej najti vrata, ki so vedno drugje kot takrat, ko so hišo zapustili. Hiša je opremljena še s kupom regulacijske in merilne tehnike, v njej pa je stanovala tudi mlada tričlanska družina, ki je dokazala, da se da v takšnem objektu normalno živeti.


Konstrukcija
Hiša je, razen osnovnega nosilnega kovinskega okvirja, izdelana iz lesenega ogrodja in težka okrog 100 ton. Stene so izdelane iz 10 centimetrov debele masivne lesene konstrukcije, ki je z zunanje strani še dodatno izolirana. Kljub krožni obliki vstop v stavbo ni veliko presenečenje, saj okrogline prostora skoraj ne opazimo. Posebej so izdelani samo kuhinjski elementi in skupna plošča, ki je rahlo krožne oblike. Zanimiv je tudi pogled skozi okna, saj se ves dan počasi, vendar vztrajno spreminja. Gibanje je tako počasno, da ga stanovalci ne slišijo in ne čutijo.


Večina tehnike se nahaja v kletnem delu. Priklopi za elektriko in prezračevanje so položeni ob steno in se nahajajo v upogljivem kabelskem kanalu, podobnem kot ga imajo obdelovalni stroji. Točno v osi vrtenja se nahaja le kanalizacijski odtok, spoj pa je zatesnjen z enostavno gumijasto manšeto. Ogrevanje je toplozračno in stropno, prav tako tudi hlajenje poleti.


Izkušnje
V hiši vsa leta opravljajo meritve in zbirajo podatke. Zaradi vročih poletij so morali izdelati dodatne programe za vodenje in hišo vrteti stran od sonca, da se ni pregrevala. Fotovoltaični paneli se nahajajo na svojem nosilnem obroču in jih lahko vrtijo neodvisno od položaja stavbe, zato so vedno v najboljšem položaju. Ta mehanizem so vgradili naknadno, vzrok pa so ponavljajoča, nenavadno vroča poletja. Panele dvakrat letno po vodoravni osi prestavijo v položaj za letno ali zimsko delovanje.


Zgradba je prototip, gradnja pa je stala 700.000€. Kljub visoki ceni pripravljajo načrte za serijsko gradnjo in celo samogradnjo, s čimer bi lahko občutno znižali ceno novih podobnih objektov. Poleg znanja, ki ga pridobivajo strokovnjaki, je hiša postala tudi turistično zanimiv objekt in kraju prinaša še dodatne koristi, ki niso vedno merljive samo v denarju.


Hiša v številkah
Bivalna površina 125 m2, prostornina 630 m3, hitrost vrtenja 20 cm/h. Fotovoltaični paneli 70 m2, vakuumski kolektorji za ogrevanje in toplo vodo 10 m2, potrebna toplota za ogrevanje 2 kW, letna poraba 1500 kWh. Toplotna črpalka zrak/ zrak ga zajema skozi 2 m globoko vkopano cev dolžine 70 m, 90% toplote odpadnega zraka prestrežejo z rekuperatorjem. Toplotna izolacija debeline 30 cm je celulozna s k= 0,1W/m2K, toplotna prehodnost oken 0,5 W/m2K.  

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI