Primer zgledne uporabe biomase v Spodnji Avstriji

Avstrijska dežela Spodnja Avstrija (opp. Niederösterreich) že več kot 20 let z biomaso gospodari več kot zgledno. Znane so makro ekonomske, okoljske in indivudualne koristi uporabnikov, proizvajalcev in predelovalcev biomase.

Predstavljamo zgleden avstrijski primer, kjer strateški energent celotne regije predstavlja lesna biomasa. V začetku leta 2016 so objavili prve rezultate naložbenega portfelja. Dolžina celotnega daljinskega omrežja v Spodnji Štajerski meri 1.083.000  m, na katerega je trenutno priklopljenih 35.700 odjemalcev, ki svoje toplotne potrebe krijejo izključno iz toplote pridobljene iz biomase. Skupno količino porabljene biomase ocenjujejo na 6.100.000 kubikov nasutih metrov, kar predstavlja 20.000 standardnih cistern kurilnega olja.

Številke govorijo zase

Pri uporabi biomase za potrebe toplotne oskrbe se v Spodnji Avstriji osredotočajo na izgradnjo kratkih daljinskih omrežij za oskrbo stanovanjskih in kmetijskih objektov, ki zaradi manjših razdalj beležijo nižje toplotne izgube in večjo učinkovitost.

Od leta 1983 do konca 2014 obratuje 664 ogrevalnih naprav na biomaso ter 25 elektrarn za proizvodnjo energije s pomočjo biomase. Skupni investicijski volumen sistema ocenjujejo na 908 milijonov evrov. Rezultat tolikšnega obsega uporabe biomase je prihranek CO2, ki presega 360.000 ton na leto. Dodatnih 160.000 ton uspejo prihraniti kot rezultat obratovanja elektrarn na biomaso.

Regionalni kmetijski in gozdarski sektor zagotovi približno 4,6 milijonov kubikov nasutega metra lesne biomase in s tem poskrbi, da v regiji ostane več kot 82 milijonov evrov letno. Denar, ki bi se pri ogrevanju na elektriko ali fosilne energente odlival v tujino.

Šteje regionalna dodana vrednost

Za dolgoročen uspeh lokalnega okolja in samovzdržnost posamezne regije je najpomembnejše kako ustvariti regionalno verigo zaposlovanja. Od primerne skrbi za gozdove, do pridelave, prevoza lesa ter izdelave trde biomase, ki je primerna za nadaljnjo uporabo v domačih ogrevalnih sistemih. Izračun je pokazal, da je za pripravo enega terajoula (TJ) toplote iz biomase, potrebno 168 regionalnih delovnih ur, kar močno presega fosilne energente, ki za pripravo enega TJ toplote potrebujejo zgolj 21 regionalnih delovnih ur. Podatki raziskave so pokazali šestkrat večjo dodano vrednost pri pridelavi, predelavi, ter uporabi biomase.

Les – slovenski energent

Kotli na biomaso za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo širok nabor energentov. Ob klasičnih oblik goriv, kot so peleti, sekanci in polena lahko za proizvodnjo toplotne energije uporabimo tudi koruzne storže, miskantus, oljčne koščice ali lupine sončničnih semen. Prihranek pri prenovi ogrevalnega sistema na lesno biomaso pri ponovno povprečnih toplotnih potrebah (200 m2 bivalne površine) se giblje med 1000 – 2000 EUR letno, ob neupoštevanju Eko-subvencij, letna poraba električne energije pa pri tehnološko naprednih kotlih ne presega 200 kWh letno.

In kako izbrati pravega ponudnika?

Podjetje KWB že 20 let nudi kakovostne rešitve za ogrevanje na biomaso. Lasten izobraževalni program za inštalaterje t.i. KWB Akademija omogoča najvišjo stopnjo kompetentnosti (po podatkih interne raziskave vsega 97 % strank priporoča nakup KWB kotov, kar je edinstven podatek na trgu in uvršča KWB na prvo mest v Evropi), 6-letna garancija, popolnoma avtomatiziran sistem in čistoča kotlov (odvisno od zmogljivosti kotla je zalogovnik potrebno izprazniti zgolj vsake dve leti) možnost pridobitve Eko-subvencij ter široka paleta kotlov za osebno in gospodarsko rabo prepričajo.

Vir: Energie in Österreich: http://www.noe.gv.at/Umwelt/Energie/Biomasse/nahwaerme.html

Več o ogrevalnih sistemin na polena, pelete in sekance lahko izveste na strani na