Kako do novega ogrevalnega sistema in prihrankov brez lastnega denarja

Preklopite na zemeljski plin in financirajte investicijo v novo plinsko peč iz prihrankov pri energentu ter si zagotovite dolgoročne prihranke.

Konec ogrevalne sezone je pravi čas za odločitev o prenovi ogrevalnega sistema. Če ste se do zdaj ogrevali na ekstra lahko kurilno olje (ELKO) in živite na območju s plinovodnim omrežjem, je letošnja pomlad pravi čas za preklop na zemeljski plin, ki prinaša več udobja in občutno nižje stroške za ogrevanje. Gospodinjstva, ki se ogrevajo s kurilnim oljem, lahko s prehodom na zemeljski plin stroške nakupa plinske peči financirajo iz prihrankov pri energentu.

Izračuni strokovnjakov kažejo, da se preklop na plin izplača

Po izračunih Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani prihranek pri zamenjavi kurilnega olja z zemeljskim plinom znaša do 1.431 EUR v energetsko bolj potratni hiši (razred C) in do 843 EUR v energetsko varčni hiši (razred E).

Samofinanciranje peči

Če se gospodinjstvo odloči za nakup nove plinske peči na kredit, bo mesečni obrok znašal od 32 do 95 EUR.

Mesečni prihranek v energetsko potratni hiši je večji od mesečne obremenitve tri-, pet- ali desetletne kreditne obveznosti. V energetsko varčni hiši boste strošek nakupa nove peči lahko v celoti financirali iz prihrankov pri kreditu, ki ga boste plačevali pet ali deset let.

Letni prihranek več kot 1.000 EUR

Ob upoštevanju tržnih razmer lahko po izračunih Laboratorija za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ) s prehodom s kurilnega olja na zemeljski plin v življenjski dobi plinske peči (20 let) ustvarite letni prihranek 1.431 EUR v energetsko potratni hiši in 843 EUR v energetsko varčni hiši.

O izračunih

Izračune je pripravil Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ) na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Več o izračunih si preberite na spletni strani 

Izračuni so nadaljevanje študije Analiza investicije zamenjave sistema za ogrevanje stavbe in tople sanitarne vode, ki jo je pripravil Laboratorij za okoljske tehnologije v stavbah (LOTZ), Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani (2014).

Več o študiji si preberite tukaj.