Zemeljski plin je energent, ki v zadnjih letih iz stanovanjskih hiš izpodriva kurilno olje. Poleg tega, da je med vsemi fosilnimi energenti najčistejši in do okolja najbolj prijazen, marsikoga prepričajo veliki prihranki pri ogrevanju, hitra povrnitev stroškov naložbe in dejstvo, da gre za udobno ogrevanje – pritisneš na gumb in vse deluje, kot mora.
Možnost priklopa in uporabe zemeljskega plina imajo gospodinjstva v kar 82 občinah po Sloveniji. Dejstvo je, da je uporaba zemeljskega plina za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode zelo ekonomična odločitev. To potrjuje tudi več kot 130.000 odjemalcev, katerih število iz leta v leto narašča. Eden glavnih razlogov je nizka cena zemeljskega plina. Cene so se namreč v zadnjih letih občutno znižale in tako lahko gospodinjstva danes dobijo eno kilovatno uro (kWh) zemeljskega plina že za 5,5 centa ali manj, z vsemi davki in dajatvami vred.
Z uporabo zemeljskega plina lahko stroške za ogrevanje zmanjšate tudi do 70 odstotkov.
Naložba v ogrevanje z zemeljskim plinom se povrne že v treh do štirih letih
»Naložba v sodobni plinski kondenzacijski kotel je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi daleč najugodnejša in se tudi najhitreje povrne. Vsak dan, ko uporabnik kurilnega olja odlaša s prehodom na zemeljski plin, zapravlja svoj denar,« poudarja Urban Odar, direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina.
Zakaj se ogrevati z zemeljskim plinom?
- Najmanjši stroški naložbe – naložba v kateri koli drug ogrevalni sistem je bistveno višja.
- Najkrajša doba vračanja naložbe – povrne se že v 3 (energijsko potratna hiša) oziroma 4 letih (energijsko varčna hiša).
- Nizka cena zemeljskega plina – je cenejši od kurilnega olja, lesne biomase ali električne energije.
- Visoka učinkovitost sodobnih kondenzacijskih plinskih kotlov – dosegajo več kot 100-odstotni izkoristek.
- Plinski kondenzacijski kotel zagotavlja dovolj toplote tudi pri najnižjih temperaturah.
- Plinski kondenzacijski kotel prinaša največ prihrankov – v primerjavi s kurilnim oljem plinska peč prihrani tudi več kot 10.000 evrov v 10 letih (po odštetih začetnih stroških naložbe).
Največje prihranke ustvari plinska kondenzacijska peč
Študija, ki so jo leta 2018 opravili na ljubljanski fakulteti za strojništvo, je potrdila, da se po zamenjavi oljnega kotla s kondenzacijskim plinskim kotlom občutno zmanjšajo stroški za energijo, ki jo gospodinjstva porabljajo za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode. Izračuni, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, so narejeni za 180 m2 veliko stanovanjsko hišo, ki ima slabšo toplotno izolacijo, letni strošek za ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode s starim oljnim kotlom pa je 3.400 evrov.
→ Z vgradnjo sodobnega kondenzacijskega oljnega kotla bi na leto prihranili 550 evrov.
→ Z novim kotlom na pelete bi na leto prihranili 1.140 evrov.
→ Z vgradnjo novega kondenzacijskega kotla na zemeljski plin bi na leto prihranili 1.440 evrov.
Zemeljski plin – do okolja prijazen energent
Zemeljski plin je naravno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom. Če zamenjate star kotel na kurilno olje s kondenzacijskim plinskim kotlom, ki ima zelo visok izkoristek, se emisije CO2 zmanjšajo za kar 50 odstotkov. »Poleg tega pri uporabi zemeljskega plina nastaja zanemarljiva količina prašnih delcev, v primerjavi s kurilnim oljem in lesno biomaso je bistveno manj tudi emisij dušikovih oksidov (NOx), žveplovega dioksida (SO2) in drugih. Zaradi vsega naštetega se zemeljski plin uvršča med manj ogljična goriva,« pravi Urban Odar. Okolje manj obremenjuje tudi zato, ker prenos in distribucija potekata nevidno in neslišno – po plinovodnih ceveh, ki so skrite pod zemljo.
Ob vsem naštetem ne gre pozabiti, da je preskrba z zemeljskim plinom zanesljiva, plinovodno omrežje pa deluje brezhibno. Strokovnjaki Mednarodne agencije za energijo ocenjujejo, da je geografsko razpršenih zalog tega energenta vsaj še za 250 let, do leta 2035 pa bo zemeljski plin postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri izpolnjevanju energetskih potreb.
1 Študija investicije zamenjave sistema za ogrevanje stavbe in tople sanitarne vode (2018), Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
