Zemeljski plin lahko v industriji in stanovanjskih objektih uporabljamo za ogrevanje prostorov ter kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove odlike so boljši izkoristek, takojšnja in enakomerna toplota, nizke cene in največji dolgoročni prihranki.
Novi kondenzacijski kotli na zemeljski plin se danes večinoma vgrajujejo v starejše hiše in stanovanja kot zamenjava za dotrajane plinske peči in druge zastarele naprave za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode.
Najpomembnejši vir ogrevanja v Evropski uniji
Po podatkih Eurostata 2018 je zemeljski plin s 43,4 % deležem najpomembnejši vir za ogrevanje prostorov v gospodinjstvih Evropske unije. Kurilno olje in utekočinjen naftni plin skupaj dosegata 14,8 %, električna energija pa 5,6 %. Zemeljski plin s 47,9 % deležem prevladuje tudi pri pripravi tople sanitarne vode in dosega visok delež pri kuhanju (33 %).
Največji dolgoročni prihranki
Uporaba zemeljskega plina v 10 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja daleč največje prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To so v letošnji študiji potrdili na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Po njihovem izračunu ima hiša energijskega razreda E (bolj potratna hiša velikosti 180 m2), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, za 64 odstotkov večje prihranke, kot če bi uporabljala lesno biomaso.
V primerjavi s toplotno črpalko zrak-voda so prihranki pri plinskem kotlu še večji in dosegajo 75 odstotkov. Povedano drugače – za energijsko hišo razreda E prihranki v 10 letih obratovanja ogrevalnega sistema znašajo čez 10.000 evrov.
»Pri zemeljskem plinu je v primerjavi z drugimi energenti najugodnejša tudi začetna naložba. Vgradnja kotla na zemeljski plin »na ključ« stane od 3.000 evrov, investicija pa se povrne v pičlih treh letih. Naj dodam, da imajo novi plinski kotli nadpovprečen izkoristek in manjši vpliv na okolje,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
 |
Cene nižje od povprečja EU
Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje. Imamo dobro razvito distribucijsko plinovodno omrežje s skupno dolžino 4.600 km, prisotno v 82 občinah. Poleg dostopnosti za priklop in razvejanosti plinskega omrežja je pomemben dejavnik menjave energenta tudi cena. »Cene zemeljskega plina v Sloveniji so že od druge polovice 2014 nižje od povprečja EU. Tako lahko gospodinjstvo kilovatno uro zemeljskega plina kupi že za 5,5 centov z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.
Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina:
»Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot za obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je montaža v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne. Velika prednost plinskih kotlov je tudi ta, da njihova toplotna moč ni odvisna od zunanjih temperatur kot pri nekaterih drugih ogrevalnih sistemih. V času najnižjih zunanjih temperatur vas torej ne bo zeblo.«
Povezane vsebine
