Trg z zemeljskim plinom za gospodinjske odjemalce v Sloveniji je 1. julija letos praznoval prvo desetletnico obstoja. V tem obdobju se je trg dodobra razvil in danes ponuja številne priložnosti tako za odjemalce kot druge udeležence.
To vključuje daljši trend padanja cen na maloprodajnem trgu, ki so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotka nižje od povprečja EU 28. Poleg tega so v GIZ za distribucijo zemeljskega plina v preteklem letu izmerili drugo največjo distribucijo tega energenta pri nas.
O tem, da je slovenski trg zemeljskega plina dobro delujoč, nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu se namreč cene zemeljskega plina pri nas z vmesnimi rahlimi nihanji znižujejo že peto leto zapovrstjo. Podatki Eurostata kažejo, da so se cene zemeljskega plina za gospodinjstva v Sloveniji v zadnjih petih letih znižale za 29 odstotkov in so bile v drugi polovici leta 2016 za 11,5 odstotka nižje od povprečja EU 28.
| »Danes lahko gospodinjstva z letno porabo 15.000 kWh kilovatno uro zemeljskega plina kupijo že za manj kot 5 centov z vsemi davki in dajatvami vred,« pojasnjuje Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina. | ||
Dodaja, da smo v letu 2016 zabeležili drugo največjo distribucijo tega energenta doslej. Distribucija se je povečala kljub temu, da so obstoječi odjemalci izvedli vrsto ukrepov za manjšo oziroma učinkovito rabo energije.
Zanesljivost delovanja plinskih kotlov
Plinski kotli so zanesljivi, preizkušeni in zavzamejo malo prostora, saj ga po velikosti lahko primerjamo s kuhinjskim elementom. Njihovo delovanje je tiho, uporaba pa varna. Kondenzacijski plinski kotli za proces izgorevanja zrak zajemajo od zunaj, zato vgradnja detektorja ogljikovega monoksida ni potrebna. Ne predpisuje ga niti zakonodaja. Odlika plinskih kotlov je, da se njihova toplotna moč ne zniža z zunanjimi temperaturami, njegova dobava pa kljub ekstremnemu mrazu ostaja nemotena.
| »Plinski kotli so primerni tako za novogradnje kot obstoječe stavbe s talnim ali radiatorskim ogrevanjem. Pri slednjih je montaža v primeru vgradnje plinskega kotla zelo enostavna, saj je potrebna zgolj zamenjava kotla, radiatorjev pa ne,« zaključuje Odar. | ||
Prijazen do okolja
S preklopom na zemeljski plin uporabniki zagotovo preklopijo tudi na zeleno. Zemeljski plin je namreč fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom, pri njegovi uporabi pa nastaja bistveno manj emisij kot pri drugih energentih. Mednarodna agencija za energijo zato ocenjuje, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov za izpolnjevanje energetskih potreb. Vredno razmisleka.
Povezane vsebine
