Evropski plinski sistem se je v zadnjih letih močno spremenil. Večja razpršenost dobave, visoka napolnjenost skladišč in rast utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) povečujejo odpornost trga na geopolitične pretrese. Kaj se je spremenilo po energetski krizi in zakaj so današnje razmere drugačne kot leta 2022?
Plinski kondenzacijski kotel ostaja ena najbolj razširjenih rešitev za ogrevanje starejših hiš in objektov z radiatorji. Preverili smo, kako deluje, kakšni so stroški ogrevanja, koliko stane vgradnja ter v katerih primerih je lahko smiselna alternativa drugim ogrevalnim sistemom.
Biometan je obnovljiv plin, ki nastaja iz organskih odpadkov in biomase. Zaradi primerljivih lastnosti z zemeljskim plinom ga lahko uporabljamo v obstoječem plinovodnem omrežju in ogrevalnih sistemih. Slovenija ima za njegovo proizvodnjo pomemben potencial, zato lahko biometan pomembno prispeva k razogljičenju ogrevanja, energetski samooskrbi in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov.
Napetosti okoli Hormuške ožine ponovno pretresajo svetovne energetske trge. Čeprav Evropa danes ni več tako odvisna od ruskega plina kot leta 2022, ostaja močno izpostavljena cenam nafte, transportu energentov in globalnim dobavnim potem. Ali lahko nova kriza na Bližnjem vzhodu povzroči nov energetski šok tudi v Sloveniji?
Pred enim letom je bilo v javnosti mogoče zaznati veliko dvomov glede zanesljivosti oskrbe in cen zemeljskega plina. Leto pozneje je vse drugače. Tudi med krizno situacijo v lanskem letu je oskrba z zemeljskim plinom potekala nemoteno. Plinovodni sistem je dokazal, da je odporen in zanesljiv, skladišča plina so bila polna in odjemalcem vedno na voljo v zadostnih količinah.
Zemeljski plin ostaja pomemben energent v Sloveniji tudi v letu 2026. Uporablja se za ogrevanje, industrijo in proizvodnjo električne energije, ob tem pa se plinovodno omrežje postopno prilagaja vključevanju biometana in drugih obnovljivih plinov.
Četudi je cena električne energije višja ter se napovedujejo dodatne podražitve, se dražijo tudi preostali energenti. Trenutno so ogrevalni sistemi na elektriko med najbolj učinkovitimi in tudi cenovno dostopnimi. Članek ponuja odgovor – kako doseči najcenejše ogrevanje na elektriko ter kako do izračuna. Zanima nas, koliko lahko prihranite pri ogrevanju, če v svojem domu preklopite na elektriko. Za lažjo predstavo …
Od novembra lani, ko je država določila cenovno kapico za zemeljski plin, se je borzna cena plina več kot petkrat znižala, a slovenska gospodinjstva za kilovatno uro še vedno plačujejo 0,073 evra (državno regulirana cena, brez davkov in prispevkov). Zakaj?
Vsaka država Evropske unije mora v skladu z evropsko Uredbo o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom pripraviti Načrt za izredne ukrepe, ki vsebuje ukrepe za odpravo ali zmanjšanje vpliva motenj v oskrbi s plinom.
Postopek zamenjave dobavitelja elektrike je za odjemalca prijazen in dokaj preprost, novi dobavitelj ob predaji vaših podatkov uredi zamenjavo. Gospodinjstvo najprej preveri pogoje odpovedi, ki jih je ob sklenitvi postavil operater. V nadaljevanju podajamo nekatere novosti.
Mednarodne organizacije in globalne energetske družbe napovedujejo, da bo zemeljski plin do leta 2035 postal eden najpomembnejših energentov v energetski mešanici in bo prevzel osrednjo vlogo pri zagotavljanju energetskih potreb. Zaradi tega zemeljski plin ni samo »prehoden« energent na poti v brezogljično družbo.
Ogrevanje na plin ima številne prednosti. Določeni dobavitelji zemeljskega plina novim uporabnikom v mesecu maju omogočajo do konca leta 2021 tudi do 50 odstotkov nižjo ceno. Prehod na ogrevanje na zemeljski plin ugodno stimulira država, investicija pa je ena najnižjih.
Zemeljski plin je energent, ki v zadnjih letih iz stanovanjskih hiš izpodriva kurilno olje. Poleg tega, da je med vsemi fosilnimi energenti najčistejši in do okolja najbolj prijazen, marsikoga prepričajo veliki prihranki pri ogrevanju, hitra povrnitev stroškov naložbe in dejstvo, da gre za udobno ogrevanje – pritisneš na gumb in vse deluje, kot mora. Možnost priklopa na zemeljski plin imajo gospodinjstva …
Odločitev o menjavi ogrevalnega sistema ali kotla ne sprejemamo vsak dan, zato pogosto iščemo izkušnje drugih investitorjev, kako so se odločali in kakšni so bili rezultati. Ker se resnično največ naučimo iz prakse in izkušenj, tokrat obravnavamo poučen, za investitorja neugoden, primer menjave kotla na zemeljski plin z novo toplotno črpalko z geosondo.
Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v povprečju predstavlja 17 odstotkov vsega plina, ki se uporablja kot transportno gorivo. Tudi v Sloveniji bomo morali z namenom doseganja energetskih in podnebnih ciljev upoštevali …
V strnjenem naselju Škofje Loke stoji hiša v obliki kocke, oblečena v belo fasado in visokotlačne kompaktne plošče iz lesnih vlaken, ki veljajo za vremensko odporne, stavbi pa zagotavljajo tudi kakovosten in sodoben izgled. Hiša je zgrajena iz porobetonskih blokov Ytong in velja za zelo dobro nizkoenergijsko. Projektiral jo je arhitekt Robert Ramovš in sicer za svojo štiričlansko družino. …
Informacije o piškotkih
Dobrodošli na strani Varčevanje Energije! Na svojih spletnih straneh uporabljamo piškotke. Poleg piškotkov, ki so nujni za tehnično delovanje spletne strani, uporabljamo tudi piškotke še za oglasno-marketinške namene, analitična orodja in družbena omrežja. S klikom na 'Sprejmi in zapri' boste podali soglasje za vse zgoraj naštete namene. V razdelku 'Nastavitve' lahko zavrnete uporabo nenujnih piškotkov. Hkrati lahko podate soglasje le za določen namen. V primeru, da v razdelku Nastavitve zavrnete soglasje, bodo naloženi le nujni piškotki. Več o naši uporabi piškotkov si preberite na strani Politika Varstva podatkov.
