Princip in delovanje prezračevanja z rekuperacijo
Zrak iz prostora v rekuperartorju gre preko ploščnega izmenjevalca, ki je iz aluminija ali drugih umetnih mas in tam odda toploto dovodnemu svežemu zraku. Zrak se popolnoma zamenja in se ne meša z odpadnim. Sveži ogret zrak se nato dovaja v »čiste« bivalne prostore kot so spalnica, otroške sobe, dnevna soba, kabinet in odvaja iz »umazanih« prostorov, kot so kopalnica, kuhinja, shramba, pralnica ter ostali pomožni prostori. Izmenjava naj bi dosegla maksimalno 0,8 celotnega volumna hiše na uro, v praksi pa je potrebna izmenjava med 0,3 do 0,5 volumna hiše na uro, kar dejansko pomeni popolno zamenjavo zraka v 2-3 urah.
![]() Rekuperacijska naprava |
Kateri javni prostori bi zagotovo morali biti opremljeni s prezračevanjem?
V javnih prostorih je prezračevanje prav tako pomembno. Predvsem govorimo o pomenu prezračevanja v vrtcih in šolah, ki so šele v zadnjih letih začeli izvajati ukrepe energetske učinkovitosti. Previsoka stopnja CO2 brez prezračevanja močno vpliva na koncentracijo in utrujenost učencev. Pri starejših sistemih je bilo prezračevanje preglasno, z nizko učinkovitostjo ter brez regulacije. Slabo vzdrževanje pa je še dodatno negativno vplivalo na delovanje, zato so ti sistemi običajno ostali ugasnjeni. Podobno je z ostalimi javnimi ustanovami, kot so bolnice, gledališča, domovi in druge starejše javne zgradbe.
Kako je s čiščenjem prezračevalnih kanalov?
Ena od večjih skrbi investitorja, ko se odloča za prezračevalni sistem so prah in posledično bakterije v prezračevalnem sistemu. Večina prezračevalnih naprav vsebuje filtre za cvetni prah, ki so zelo visoke kvalitete in praktično prefiltrirajo 99 % trdih delcev. Poleg raznih predfiltrov v sistem praktično ne pošljemo nobenega prahu, torej tudi ni možnosti za razvoj plesni. Pri izvedbi je potrebno uporabiti cevi, ki so antistatične in antibakterijske, da preprečujejo razvoj mikroorganizmov na sami steni cevi. Vsekakor pa je potrebna redna menjava filtrov.
Rekuperacija v večstanovanjskih objektih
Če hočemo narediti energetsko učinkovit objekt, moramo vanj vgraditi prezračevanje z rekuperacijo. V večstanovanjskih objektih, kjer so bivalne enote manjše, lahko vgradimo lokalni rekuperator, ki zadostuje za en prostor, s kapaciteto 60m3/h. Bolj primerno pa je centralno prezračevanje, ki ima višji toplotni izkoristek in prezračuje vse prostore. Strošek prezračevalnega sistema v večstanovanjski enoti je nekje med 4.000 in 5.000 EUR, za kar pa lahko investitor pridobi tudi nepovratna sredstva iz Eko Sklada, v višini 25% investicije, v kolikor naprava ustreza pogojem ki jih predpisujejo.
Več na www.klivent.si