Večina ljudi pozna problem prenizke vlažnosti zraka v svojem domu v zimskem času, ki niža bivalno udobje, pa tudi lajša vstop virusom skozi sluznico v organizem. Nizka vlažnost v stavbi je posledica za dihanje nujne izmenjave vlažnejšega notranjega zraka s suhim zunanjim, pri čemer se vlaga neprestano izgublja. Po drugi strani pa človekova aktivnost – dihanje, potenje, kuhanje, pranje perila itd. – deloma nadomešča to izgubljeno vlago. Gradbeni materiali v precejšni meri uravnavajo dnevna nihanja nivoja vlažnosti s tem, da nase vežejo vlago, ko je te več v zraku, in jo sproščajo, ko njen nivo pade. Zato je pri izračunu nivoja vlažnosti pomembno predvsem razmerje med proizvedeno in v okolico izgubljeno vlago.
 |
Izračun
Za izračun smo vzeli tipično enodružinsko hišo, v kateri bivajo štirje člani, ki skupaj proizvedejo 14 litrov vode na dan. V skladu s Pravilnikom o prezračevanju računamo s polovično izmenjavo zraka na uro v celotnem objektu. Računamo za zimski dan (poleti problema s prenizko vlago ni, ker je je več dovolj tudi v zunanjem zraku), ko ima zunanji zrak 0 stopinj Celzija in relativno vlažnost 90 %, notranji zrak pa 20 stopinj Celzija. Pri prezračevanju brez vračanja vlage (kar je možno pri sistemih z ali brez rekuperacije) se nivo vlažnosti v zraku ustali pri 27 % relativne vlažnosti. Pri sistemu z rekuperacijo toplote in 60 % vračanjem vlage se nivo vlažnosti ustali pri 45 % povprečne vlažnosti. Razlika med stopnjama vlažnosti se povečuje, čim manj vlage se proizvede, torej če v hiši živi manj ljudi.
Vsak uporabnik, ki meri relativno vlažnost v svojem domu, bo zatrdil, da se nivoja bivalnega udobja pri 27 ali 45 odstotkih relativne vlažnosti ne moreta primerjati. Sistem z vračanjem vlage poskrbi tudi, da v objektu ni potreben dodaten vlažilec zraka, ki je energetsko potraten. Povrhu vsega pa ima rekuperacija višji izkoristek, kadar poleg toplote vrača tudi vlago, saj ima ta visoko specifično izparilno energijo.
Več na www.e-netsi.si
tel.: 01 437 50 69
Povezane vsebine
