Jeseni se običajno srečamo s prvimi resnejšimi ohladitvami, ki jih spremlja tudi več vlage v zraku. V čedalje bolj zrakotesno grajenih in obnovljenih stavbah je zato pojav plesni na notranjih površinah le še vprašanje časa. Z zrakotesnostjo ni nič narobe, vendar pa je treba poskrbeti za ustrezno prezračevanje prostorov in zanesljiv prezračevalni sistem.
V težnji po čim večji energijski varčnosti gradimo zrakotesne objekte, pri celovitih obnovi hiše dotrajano stavbno pohištvo zamenjujemo z zrakotesnimi okni in vrati, stavbe ovijamo v nepredušen toplotnoizolativen ovoj, pri tem pa pozabljamo, koliko težav si lahko nakopljemo, če ob izvedbi vseh naštetih ukrepov pozabimo na filtracijo zraka. Seveda je dobrodošlo, da so stroški za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti čim manjši, z manjšo porabo energije skrbimo tudi za okolje, a dejstvo je, da bi morali težiti tudi k bolj zdravemu bivanju. »Po podatkih Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij imamo v Sloveniji več kot 50.000 objektov, ki so zaradi neprezračenosti neprimerni za bivanje,« opozarja Milan Kuster, direktor podjetja Lunos. Po njegovih besedah klasično prezračevanje prostorov z ustvarjanjem prepiha botruje več kot polovici toplotnih izgub, po drugi strani pa vsi dobro vemo, da zaradi sodobnega načina življenja v resnici le malo kdo dovolj pogosto odpira okna in vrata.
Letni strošek za stalno delovanje decentralnega prezračevalnega sistema v 150 m² veliki hiši je 10 do 12 evrov na leto.
Bolne stavbe: čedalje več jih je
Naj gre za novogradnje ali prenove, dejstvo je, da imamo čedalje več bolnih, invalidnih stavb, ki niso primerne za bivanje. »Vzrokov je več: neustrezno načrtovanje in projektiranje, napačna izbira materialov, sistemov in naprav, nestrokovna izvedba del, pa tudi neupoštevanje zakonitosti zračenja, hlajenja in ogrevanja stavb po prenovah. Investitorji naravnost tekmujejo, kdo bo čim bolj zrakotesno vgradil okna, podobno je pri toplotni izolaciji fasade. Posledica je, da stavbe ne dihajo. To je tako, kot če bi si na glavo potegnil plastično vrečko,« slikovito ponazori sogovornik. Po menjavi stavbnega pohištva se namreč – ob pomanjkanju zadostnega prezračevanja – začne nabirati kondenz, prej ali slej se pojavi plesen. Podobno je pri novogradnjah, veliko investitorjev sistem za prezračevanje prostorov vgradi šele po tem, ko izkusijo težave, ki jih povzroča odvečna vlaga v prostoru.
Zakaj je potrebno prezračevanje prostorov?
Odgovor na zgornje vprašanje je preprost: ker se v nasprotnem primeru pojavijo težave, ne samo vidne (plesen na steni, kondenz na okenskih steklih), ampak tudi takšne, ki so skrite očem in so zdravju lahko bolj nevarne. Na primer vdihavanje mikroskopsko majhnih spor plesni ali pa manj kisika v CO², kar še zlasti velja za spalnice. V povprečno veliki spalnici, ki meri 12 kvadratnih metrov, je približno 30 kubičnih metrov zraka. Če se zrak ponoči ne izmenjava, dve osebi v samo treh urah in pol porabita ves kisik. »Posledica je slab spanec, pomanjkanje kisika lahko dolgoročno gledano povzroči tudi kakšno latentno bolezen. Prav tako ne smemo pozabiti na plesni in škodljivosti vdihavanja njihovih spor,« opozarja Milan Kuster.
Lunosov sistem za prezračevanje prostorov
V podjetju Lunos Slovenija so pred desetimi leti v sodelovanju s strokovnjaki Instituta Jožef Stefan in nemškimi inženirji razvili inovativni rekuperacijski sistem, ki ga ves čas nadgrajujejo, da je energijsko učinkovitejši, tišji, čedalje bolj avtomatiziran in pameten (glede na potrebe v prostoru samodejno prilagaja delovanje). Od takrat so decentralni prezračevalni sistem, ki za lastno delovanje porabi zelo malo energije (desetkrat manj kot centralni sistemi), vgradili v 20.000 objektov. Ves čas si tudi prizadevajo ozaveščati ljudi o pomenu prezračevanja za kakovost bivanja in življenja, a Kuster kljub temu ugotavlja, da o prezračevanju marsikdo še vedno ne ve dovolj. V Nemčiji, Avstriji in Švici, na primer, je vgrajevanje prezračevalnih sistemov ob zamenjavi oken ali izolaciji fasade obvezno, pri nas pa, kakor pravi sogovornik, prezračevanje prostorov ni samoumevno niti pri gradnji hiše, kaj šele pri sanacijah. Izjema so pasivne hiše, kjer je prezračevnaje za pridobitev certifikata obvezno.
Koronavirus in prezračevanje prostorov
Vse od prvih primerov množičnih okužb s koronavirusom so strokovnjaki opozarjali, da se virus širi kapljično in da je za prenos okužbe potreben tesnejši stik z bolnikom (razdalja do bolnika manj kot 1,5 metra). Opozarjali so tudi na možnost okužbe ob stiku z onesnaženimi površinami, a so do zdaj potrdili zelo malo tovrstnih okužb. Zelo malo pa se je govorilo o prenosu okužbe z aerosoli, čeprav je v zadnjem času vedno bolj jasno, da imajo ključno vlogo pri širjenju okužbe, kar priznava tudi Svetovna zdravstvena organizacija.
Aerosoli so očem nevidni delci v zraku, ki med dihanjem prehajajo v zrak, njihova količina pa se z (zlasti glasnim) govorjenjem v zaprtem prostoru povečuje. Ti mikroskopsko majhni delci nato krožijo v prostoru in če ga ne prezračimo, se tam lahko zadržujejo tudi več ur. Zadostno prezračevanje je zato zelo pomembno, zlasti v teh dneh, ko zaradi nižjih zunanjih temperatur neradi odpiramo okna – strokovnjaki svetujejo, da naj bi prostore zračili tudi do sedemkrat na dan.
Povezane vsebine
