Večina ljudi pozna problem prenizke vlažnosti zraka v svojem domu v zimskem času, ki niža bivalno udobje, pa tudi lajša vstop virusom skozi sluznico v organizem.
Nizka vlažnost v stavbi je posledica za dihanje nujne izmenjave bolj vlažnega notranjega zraka s (suhim) zunanjim, pri čemer se vlaga neprestano izgublja. Po drugi strani pa človekova aktivnost – dihanje, potenje, kuhanje, pranje perila itd. – deloma nadomešča to izgubljeno vlago.
 |
Za izračun smo vzeli tipično enodružinsko hišo, v kateri bivajo štirje člani, ki skupaj proizvedejo 14 litrov vode na dan. V skladu s Pravilnikom o prezračevanju računamo s polovično izmenjavo zraka na uro v celotnem objektu. Računamo za zimski dan, ko ima zunanji zrak 0 stopinj Celzija in relativno vlažnost 90 % (običajno ima bistveno nižjo), notranji zrak pa 20 stopinj Celzija. Pri prezračevanju brez vračanja vlage se nivo vlažnosti v zraku ustali pri 27 % relativne vlažnosti. Pri sistemu z rekuperacijo toplote in 60 % vračanjem vlage (entalpijski prenosnik toplote) pa se nivo vlažnosti ustali pri 45 % relativne vlažnosti. Razlika med stopnjama vlažnosti se povečuje, čim manj vlage se proizvede, torej če v hiši živi manj ljudi.
 |
Sistem z vračanjem vlage poskrbi tudi, da v pretežnem zimskem času v objektu ni potreben dodaten vlažilec zraka, ki je energetsko potraten. Po vrhu vsega pa ima rekuperacija višji izkoristek, kadar poleg toplote vrača tudi vlago, saj ima ta visoko specifično izparilno energijo.
Povezane vsebine
