Če hočemo doseči ugodno bivalno klimo v prostorih, bomo v Sloveniji morali ogrevati stavbe skoraj osem mesecev. V tem času samo občasno odpiramo okna in zračimo stanovanje, saj želimo za ogrevanje porabiti čim manj energije.Kaj pa prezračevanje?
Sodobna zatesnjenost škoduje. Rešitev je prezračevanje.
Zračno zatesnjeni bivalni prostori so energetsko varčni, vendar bodo brez prezračevanja hitro postali neprimerni za bivanje. To občutimo zlasti pozimi, ko so vonjave, izparine, vlaga in kroženje prahu najintenzivnejši, zračenje pa zaradi varčevanja najslabše. Posledice so neugodne bivalne razmere podnevi, slabše spanje ponoči, ena najslabših pa je pojav plesni, ki stanovalcem lahko dolgoročno zagreni bivanje. Pozimi skoraj 90% časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je dotok svežega zraka še toliko bolj pomemben. Če bi hoteli prostore pravilno zračiti, bi morali v vsakem, kjer se zadržujemo, odpreti okno za pet minut, in to vsako uro. Ker tega nihče ne počne, bo potrebno to delo prepustiti prezračevalnim napravam, najbolje takim, ki toploto vračajo v prostor, zaradi česar bodo izgube energije zanemarljive.
Prezračevanje z vračanjem toplote
Prezračevanje lahko vgradimo v stavbe ali v posamezno stanovanje, najbolje takrat, ko je hiša še v gradnji, saj bodo stroški zato najnižji, prezračevalne cevi pa nevidno vgrajene v strop ali tla. Edina prava, najbolj kvalitetna in celovita rešitev, je centralno sistemsko prezračevanje vseh prostorov hiše s povratkom toplote. Pri tem svež zrak vstopa v prostore po ceveh, ki so izdelane iz antistatičnih in antibakterijskih materialov, zaradi česar ne vplivajo na kvaliteto zraka. Pred vstopom v prostor se v napravi zrak filtrira, pri čemer lahko odstranimo tudi cvetni prah. Zrak se še razvlaži in ogreje z odpadnim zrakom. V linijo lahko vgradimo še tako imenovani entalpijski izmenjevalec, ki poleg toplote v zrak vrne tudi nekaj vlage. To je zlasti pozimi, ko vlaga zunaj lahko pade pod 30% zelo pomembno, saj se ugodno počutimo ob 45 do 55% vlažnosti.
Vgradnja in servisiranje prezračevalnega sistema
S sodobnim rekuperatorjem torej prezračimo stanovanje ali hišo. Naprava ni večja od povprečne kuhinjske omarice in je običajno pritrjena na steno, ali se postavi na podstrešje. Uporabnik jo enkrat letno sam odpre, očisti notranje ploskve in izmenjevalec ter menja filtre, zato poseg serviserja ni potreben. Tudi v najhladnejši zimi dogrevanje vstopnega zraka ni potrebno, saj sodobni rekuperatorji prestrežejo okrog 90% toplote, manjkajoče odstotke pokrije ogrevalni sistem.
Cene rekuperatorjev so vedno bolj ugodne, vgradnjo pa poceni še EKO sklad, ki ob vgradnjo prezračevanja subvenionira. Nova zakonodaja graditeljem predpisuje vgradnjo prezračevalnih sistemov, ki so energetsko učinkoviti, zato bodo prezračevanje in kompaktne prezračevalne naprave v prihodnje postale samoumevne.
Povezane vsebine
