Dva izraza, ki sta se zakoreninila v glavah Slovencev – »pasivna« in nizkoenergijska gradnja, sta postavila nekaj novih mejnikov v razumevanju stanovanjske gradnje. Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogoča še manjšo rabo energije pri istočasnem opuščanju zahtevnih ogrevalnih in prezračevalnih tehnologij.
Vendar sodobna tehnologija gradbenih materialov omogoča še manjšo rabo energije pri istočasnem opuščanju zahtevnih ogrevalnih in prezračevalnih tehnologij.
V želji po zmanjševanju rabe energije v stavbah, predvsem pa rabe energije za ogrevanje, se je pojavilo nekaj mejnikov, ki opisujejo energijsko učinkovitost stavbe. »Energijsko učinkovita« stavba naj bi imela rabo energije za ogrevanje manjšo od 50 kWh na enoto uporabne površine na leto, pri »Nizkoenergijski« stavbi, pa se ta vrednost spusti pod 25 kWh/m2a. Pri obeh je predvideno naravno prezračevanje. »Pasivna hiša« naj bi imela rabo energije za ogrevanje manjšo od 15 kWh/m2a, vendar je obvezno prisilno prezračevanje z rekuperacijo in opravljen »blowerdoor« test. Na tem mestu pa se raje vprašajmo, ali potrebujemo zahtevne strojne inštalacije, ali je mogoče le s toplotno izolacijo ovoja stavbe zmanjšati energijske izgube na primerno nizko raven.
Kako se določi raba energije za ogrevanje v stavbah?
Končni rezultat za rabo energije za ogrevanje stavb dobimo, če od vseh energijskih izgub odštejemo energijske dobitke. Največji delež energijskih izgub predstavljajo transmisijske izgube skozi ovoj stavbe. Manjši delež predstavljajo izgube zaradi prezračevanja, ki so odvisne od zasedenosti prostorov. Energijski dobitki so lahko posledica sončnega sevanja skozi zastekljene površine (orientacija, naklon in velikost zastekljenih površin) ali notranjih virov toplote (ljudje, naprave,…).
Kako vpliva ovoj stavbe na energijske izgube?
Primerjajmo stavbo s človekom. Ko nas zebe, se ali oblečemo ali pa z gibanjem trošimo energijo. Enako je s stavbami. Ali toplotno izoliramo ovoj stavbe ali pa vanjo dovajamo čedalje več energije. Energijske izgube skozi ovoj stavbe so odvisne od toplotne prehodnosti (oznaka: U; enota: W/m2K), ploščine ovoja stavbe (oznaka: A; enota: m2) in temperaturne razlike med ogrevanimi prostori in zunanjostjo. Na toplotno prehodnost lahko vplivamo z izbiro in debelino posameznih slojev v elementih ovoja stavbe, na ploščino ovoja stavbe lahko vplivamo z gradnjo manjših in kompaktnejših stavb (razmerje med ploščino ovoja stavbe in ogrevanim volumnom), na temperaturno razliko pa lahko vplivamo z gradnjo v toplejšem podnebju. Podnebja ne moremo spremeniti, velikosti hiše se ne odpovemo, torej nam pri zmanjševanju rabe energije ostane le ovoj stavbe.
Sistem YTONG
Čeprav je bilo mogoče tudi z običajnimi zidaki YTONG TB graditi energijsko učinkovite stavbe (Razpredelnica 1), predstavljata sistema YTONG in YTONG MULTIPOR zmagovito kombinacijo pri energijsko učinkoviti gradnji.
Razpredelnica 1: Toplotne prehodnosti enoslojnih zidov YTONG | |||||
Vrsta zidaka | Debelina porobetona YTONG (cm) | Debelina ometa znotraj/zunaj (cm) | Skupna debeline zidu (cm) | Toplotna prehodnost (W/m2K) | |
YTONG TERMOBLOK TB 40 | 40 | 2,0/1,0 | 43 | 0,24 | Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov po pravilniku PURES 2010 |
YTONG ZIDNI BLOK ZB 30 | 30 | 2,0/1,0 | 33 | 0,37 | Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih proti terenu po pravilniku PURES 2010 |
YTONG ZIDNI BLOK ZB 25 | 25 | 2,0/1,0 | 28 | 0,44 | Vrednost ustreza zahtevam za zunanje zidove ogrevanih prostorov do velikosti 10 % neprozornega dela po pravilniku PURES 2010 |
YTONG ZIDNI BLOK ZB 20 | 20 | 2,0/1,0 | 23 | 0,53 |
Sistem YTONG MULTIPOR
Klasičnim toplotno izolacijskim materialom se je pridružil nov toplotno izolacijski material za toplotno izolacijo zunanjih sten YTONG MULTIPOR, ki združuje vse najpomembnejše lastnosti sodobnih gradbenih materialov:
– Toplotna prevodnost: YTONG MULTIPOR ima toplotno prevodnost λ = 0,042 W/mK, kar ga uvršča med toplotno izolacijske materiale (λ < 0,05 W/mK),
– Paroprepustnost: Difuzijska upornost prehodu vodne (µ) pare je pri porobetonu YTONG MULTIPOR enaka 3,
– Požarna odpornost: YTONG MULTIPOR sodi v požarni razred A1, skladno s standardom EN 13501-1, ne povzroča dima ali škodljivih plinov,
– Prostorninska masa: Izolacijske plošče YTONG MULTIPOR imajo prostorninsko maso 115 kg/m3,
– Tlačna trdnost: Srednja vrednost tlačne trdnosti je večja od 300 kPa,
– Enostavno rokovanje in obdelovanje
– Zvočna izolativnost
– Ostale lastnosti: YTONG MULTIPOR je odporen na mikroorganizme in insekte, biološko neoporečen, mogoče pa ga je tudi v popolnosti reciklirati, zaradi česar je YTONG MULTIPOR tudi dobil naziv »okolju prijazen gradbeni material«.
Izolacijske plošče YTONG MULTIPOR se izdeluje v dimenzijah: | ||
Dimenzije plošče / Količina | ||
Dolžina x Širina = 60 x 39 cm | ||
Debeline (cm) | Kosov / paleta | Količina na paleti (m2) |
6 | 120 | 28,08 |
8 | 90 | 21,06 |
10 | 72 | 16,85 |
12 | 60 | 14,04 |
14 | 48 | 11,23 |
16 | 42 | 9,83 |
18 | 36 | 8,42 |
20 | 36 | 8,42 |
22 | 30 | 7,02 |
24 | 30 | 7,02 |
26 | 24 | 6,52 |
28 | 24 | 6,52 |
30 | 24 | 6,52 |
Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – zunanje stene
Če oba sistema – sistem YTONG za nosilne zunanje zidove in sistem YTONG MULTIPOR, ki predstavlja toplotno izolacijski material – združimo, dobimo kakovostne nosilne zunanje zidove z izredno nizko vednostjo za toplotno prehodnost (Razpredelnica 2).
Poleg izredno nizke toplotne prehodnosti in s tem povezanih minimalnih energijskih izgub dobimo z uporabo sistema YTONG – YTONG MULTIPOR tudi požarno varne in paroprepustne zunanje stene.
Razpredelnica 2: Toplotne prehodnosti zidov YTONG + YTONG MULTIPOR | |||||
Vrsta zidaka | Debelina porobetona YTONG (cm) | Debelina YTONG MULTIPOR (cm) | Debelina ometa znotraj/zunaj (cm) | Skupna debelina zidu (cm) | Toplotna prehodnost (W/m2K) |
YTONG TERMOBLOK TB 40 | 40 | 8 | 1,0/2,0 | 51 | 0,19 |
12 | 55 | 0,16 | |||
16 | 59 | 0,14 | |||
20 | 63 | 0,12 | |||
YTONG ZIDNI BLOK ZB 30 | 30 | 8 | 1,0/2,0 | 41 | 0,22 |
12 | 45 | 0,18 | |||
16 | 49 | 0,15 | |||
20 | 53 | 0,13 |
Sistema YTONG in YTONG MULTIPOR – stropovi in strehe
Stropne plošče YTONG SP so izdelane v debelinah od 15 do 24 cm in dolžinah glede na zahtevano dopustno koristno obremenitev. Plošče se lahko izdela tudi po naročilu z natančnostjo do 1 cm. Sama debelina plošč še ne zagotavlja primerne toplotne zaščite, v kombinaciji s toplotno izolacijskim materialom YTONG MULTIPOR pa predstavlja izredno toplotno zaščito stropov proti podstrešju ali poševnih streh (Razpredelnica 3).
Prednosti uporabe porobetona YTONG v nizkoenergijskih in »pasivnih« stavbah
Velike dimenzije, majhna teža, dodelani sistemi gradnje in malo pripravljalnih del omogočajo enostavno in hitro gradnjo pri zelo visoki kakovosti. Posebne oblike izdelkov YTONG in YTONG MULTIPOR ter enostavna obdelava omogočajo izdelavo tudi nestandardnih oblik. Porobeton je mogoče žagati, brusiti, vanj vdolbsti utore. Predvsem enostavno dolbljenje utorov omogoča hitro in kakovostno izvedbo elektro in strojnih inštalacij.
Razpredelnica 3: Toplotne prehodnosti stropov YTONG + YTONG MULTIPOR | ||||
Debelina stropne plošče YTONG (cm) | Debelina YTONG MULTIPOR (cm) | Skupna debelina stropa/strehe (cm) | Toplotna prehodnost (W/m2K) | |
YTONG SP 15 | 15 | 14 | 28 | 0,22* |
16 | 32 | 0,20 | ||
20 | 36 | 0,17 | ||
30 | 46 | 0,12 | ||
YTONG SP 20 | 20 | 14 | 33 | 0,20 |
16 | 37 | 0,18 | ||
20 | 41 | 0,16 | ||
30 | 51 | 0,11 | ||
YTONG SP 24 | 24 | 14 | 27 | 0,19 |
16 | 31 | 0,17 | ||
20 | 35 | 0,15 | ||
30 | 45 | 0,10 | ||
*…ne ustreza zahtevam PURES 2010 |
Toplotno izolacijske lastnosti omogočajo izdelavo zunanjih zidov in stropov/streh z izrednimi toplotno izolativnimi lastnostmi, ki močno presegajo vse do sedaj veljavne predpise in priporočila stroke. Pri tem so elementi ovoja stavbe še vedno paroprepustni in požarno varni! Celoten ovoj stavbe izdelan s sistemoma YTONG in YTONG MULTIPOR je tudi zrakotesen, kar je še posebej pomembno pri nizkoenergijski in »pasivni« gradnji.
Skupaj z energijsko učinkovitim stavbnim pohištvom nudijo izdelki iz porobetona YTONG in YTONG MULTIPOR osnovo za izdelavo energijsko učinkovitih stavb.
Zaključek
Ne glede na to, kakšen naziv damo naši energijsko učinkoviti hiši, toplota vedno išče najkrajšo pot na prostost. Naloga elementov ovoja stavbe je preprečiti toploti prehajanje iz ogrevanih prostorov v okolje. Izgubljeno toploto je seveda potrebno nadomestiti.
Če je izgubljene toplote malo, jo je mogoče pokriti že z notranjimi viri ali sončnimi dobitki. Toplotna zaščita pa ni edini pogoj za izdelavo sodobne energijsko učinkovite stavbe. Poleg toplotne zaščite mora biti zagotovljena tudi nosilnost, paroprepustnost, požarna varnost in trajnost stavbe. In vse te lastnosti so združene v enem samem materialu – porobetonu. V nosilnih elementih YTONG in toplotno izolacijskih ploščah YTONG MULTIPOR.
Kontaktirajte ponudnika
"*" indicates required fields