Prenova večstanovanjske stavbe

Po korakih do pasivnega standarda

Celovita energetska prenova večstanovanjske stavbe je velik fiančni zalogaj za etažne lastnike, ki se zato velikokrat odločijo le za najnujnejše ukrepe v povečanje energijske učinkovitosti. Investitor prenove pred letom 1900 zgrajenega objekta, z več kot 600 m² skupne ogrevane površine, pa je razmišljal dolgoročno in se odločil za prenovo v pasivnem standardu.

Celotna obnova je bila za približno 200.000 evrov višja od klasične, ki bi ustrezala minimalnim standardom o energijski varčnosti. A se je splačalo, ne samo zaradi majhnih stroškov, ampak predvsem zaradi bivalnega udobja.

»Sama obnova z vidika izvedbe ni bila zahtevna, saj sem se prej natančno pozanimal, kaj vse je treba narediti in kako, da bi zadostili zahtevam pasivnega standarda. S projektantom smo iskali najboljše rešitve in optimalno razmerje glede na stroške, predvsem pa sem skrbno izbiral izvajalce in ves čas obnove z njimi tesno sodeloval,« pravi Mili Savić, direktor podjetja Calculus, ki je bilo investitor prenove.

Odločno doda, da bi izbral isto ekipo, če bi obnovo ponovil, kajti vsa dela, z začetkom julija 2012, so potekala v skladu z dogovori in bila končana 15. decembra istega leta. Savić se je tako v eno od štirih stanovanj vselil devet dni pozneje, na božični večer.

Ker v masardi ni bilo stojne višine, so najprej za poldrugi meter dvignili streho. Ta je prezračevana in toplotno izolirana z 32 cm toplotne izolacije. Nato so po smernicah RAL vgradili nova okna in vrata iz PVC s trislojno zasteklitvijo. Okna na južni strani so »podaljšali« do tal, tako da imajo zdaj francoske balkone, s čimer so zagotovili dovolj naravne svetlobe v bivalnih prostorih. Zastekljene površine so bile že pred obnovo večinoma obrnjene proti jugu, s čimer je pozimi zagotovljeno pasivno ogrevanje, pa tudi sam objekt je ustrezno orientiran, kar je olajšalo doseganje pasivnega standarda pri prenovi.

Pasivno etažo s stanovanji so od nizkoenergijskega pritličja s poslovnimi prostori ločili tako, da so stropove v pritličju izolirali z 10 cm kamene volne. Zidove objekta, na katerih je že bilo 5 cm izolacije iz EPS, so dodatno izolirali s 25 cm grafitnega EPS. Pri tem so namestili jekleno montažno konstrukcijo s stopniščem, ki vodi do posameznih stanovanj. Konstrukcija je fizično ločena od toplotnega ovoja objekta in ga nikjer ne prebada. »Na ta način smo preprečili nastanek toplotnih mostov, ki povzročajo nemalo težav, od velikih toplotnih izgub do vlage in plesni v bivalnih prostorih,« pove sogovornik in doda, da so stopnišče pred vsakim stanovanjem razširili v prostorno teraso, na kateri lahko stanovalci uživajo ob lepem vremenu.

Gre za prvi večstanovanjski objekt pri nas, prenovljen v pasivnem standardu. V tem standardu so prenovljena štiri stanovanja v prvem nadstopju in mansardi, medtem ko je pritličje s poslovnimi prostori nizkoenergijsko, saj temeljne plošče ni bilo mogoče toplotno izolirati, s čimer bi zagotovili neprekinjen toplotni ovoj od temeljev do strehe in izničili toplotne mostove na vseh stikih, tudi med strešno in fasadno toplotno izolacijo, kar je eden ključnih pogojev za doseganje pasivnega standarda.

Strojne inštalacije

Vsako stanovanje ima samostojni prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote. Cevi nizkotemperaturnega talnega ogrevanja ogreva 30-kilovatni kotel na pelete, v kurilnici stojita še 800-litrski zalogovnik in 500-litrski bojler za sanitarno vodo. To ogrevata vakuumska sprejemnika sončne energije na strehi, ki ob sončnih zimskih dneh zagotavljata tudi nekaj toplote za ogrevanje prostorov. »Če je pozimi vsaj malo sonca, se voda v zalogovniku segreje na 60 stopinj Celzija, takrat se prostori ogrevajo samo s toploto iz zalogovnika,« pravi Mili Savić.

Izračuni pred prenovo so pokazali, da naj bi bili predvideni stroški za ogrevanje 100 m² velikega stanovanja 70 evrov na mesec. Od oktobra 2015 do oktobra lani pa so za ogrevanje 630 m² tako v pasivnem kot tudi v nizkoenergijskem delu objekta in za pripravo tople sanitarne vode za 16 stanovalcev (in za turiste, ki jim oddajajo dve sobi v nizkoenergijskem delu objekta) odšteli 830 evrov, kar je precej manj od načrtovanega.