Pri obnovi starejših zgradb se pri menjavi talnih oblog pogosto izkaže, da je potrebna temeljita obnova tal. Včasih je treba obnoviti ali zamenjati samo zaključne sloje (izolacijo, estrih), pri lesenih stropih pa je pogosto potrebno zamenjati tudi nosilno leseno pohodno konstrukcijo. Če gre za hišo, ki jo v času obnove uporabljate, je smiselna izvedba t.i. suhih estrihov.
 |
Najpogostejši razlogi za temeljito obnovo tlakov so zamenjava talne obloge, ki je na podlago prilepljena, izravnava neravnih tal, slaba toplotna ali hidro – izolacija in praviloma slaba zvočna izolacija.
Izravnava betonskih tal
Staro betonsko ploščo je treba najprej poravnati, saj se lahko višinska razlika meri ne le v milimetrih – včasih tudi v centimetrih! Od odstopanj je odvisno, kakšen način izberemo za izravnavo. Minimalna odstopanja lahko kompenzira izolacijska plast, večja odstopanja pa poravnamo z izravnalno maso ali z izravnalnim nasutjem, kadar gre za neravnine, ki jih merimo v cm. Ker bi debela izravnalna plast lahko dodatno povečala težo konstrukcije, se za nasutje uporablja lažje materiale (perlit ipd). Če je v tlaku veliko instalacij (križanja kanalov za elektro-instalacije, prezračevanje z rekuperacijo, kanalizacija ipd), je potreben relativno visok sloj izravnave. Priporočamo nasutja, ki se strdijo, da sčasoma ne pride do posedanja (npr. vezano nasutje Fermacell).
|
Tipična lesena konstrukcija do leta 1900 |
Izravnava lesenih tal
Marsikoga ob menjavi starih desk zamika, da bi odstranil še nasutje, ki ga najde med stropniki in ga zamenjal z izolacijskim materialom, v upanju, da bo tako povečal zvočno izolacijo. Raje ne! S tem nasutjem so leseni stropi pridobili dodatno maso, s tem pa dokaj učinkovito zvočno izolacijo. Če bi vse to odstranili, bi zvočno izolacijo lesenega stropa le poslabšali. Zato nasutja pustimo in obnovimo samo deske, če je to potrebno. Ker pa so leseni stropniki pogosto povešeni, izravnamo tla tako, da čez deske natresemo izravnalno nasutje, posebej prilagojeno uporabi na lesenih stropih. Posebno nasutje za lesene strope se ne poseda, je toliko težje, da izboljša zvočno izolacijo, obenem pa je dovolj lahko, da ne preobremenjuje lesene konstrukcije. Če bi uporabili lahko nasutje, bi se na leseni konstrukciji, ki vedno nekoliko niha, premikalo, posledica pa bi bila neravna tla. Pomembno je tudi, da je nasutje negorljivo.
Izravnava nad zidanimi oboki
Izdelava tal nad stropi iz zidanih obokov zahteva izravnavo iz lahkega materiala, ki pa mora biti dovolj stabilen, da se pri neenakomerni debelini ne poseda. Za tako poravnavo je vezano nasutje Fermacell idealna rešitev: je lahko, nanaša se ga lahko v plasteh v večjih debelinah (do 2 m), pohodno in suho je že po 24 urah.
Izolacijski sloj
Če je potrebno, uporabimo zvočno izolacijo iz kamene volne, lesne volne ali mikrogranulirane gume. Ti materiali so najučinkovitejši zvočno izolacijski materiali in je zato potrebna najtanjša plast.
Nosilni suhi estrih
Na nasutje ali na izolacijo se polaga nosilna plast. Samo pri res celovitih obnovah, ko hiša ni v uporabi, je smiselno betonirati estrihe. Dosti enostavnejša je uporaba mavčno-vlaknenih talnih plošč Fermacell, kot so posebej prirejene za izdelavo tlakov. Plošče imajo robove na preklop, med sabo se lepijo in vijačijo. Taki tlaki so hitro narejeni, saj ni potrebno čakati, da se posušijo, delo je čisto in enostavno, tako, da ga lahko opravijo tudi spretni domači mojstri. Mavčni tlaki so topli, trdni in čisti, njihova površina je idealno ravna za polaganje talnih oblog. Kombiniramo jih lahko celo s talnim ogrevanjem. Suhomontažni tlak iz Fermacell plošč z vgrajenim talnem ogrevanjem je lahko debel le 20 mm, kar je zelo uporabno.
Če načrtujete obnovo tal, se lahko oglasite v trgovinah KALCER, kjer boste dobili pravi nasvet za vaš primer.
Povezane vsebine
