Občina Dobrepolje je ena izmed tistih, ki ima začrtano zeleno strategijo in jo z različnimi naložbami tudi uresničuje. V začetku oktobra so tako odprli vrtec Ringaraja, ki je zgrajen v skoraj nič energijskem standardu (sNES) in je najsodobnejši objekt v kategoriji javnih zavodov, šol in vrtcev.
Vrtec, ki je del javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Dobrepolje, je bil po besedah direktorja občinske uprave Ivana Kende načrtovan že v letu 2008 in nato skoraj pozabljen: »Občinski svet je decembra 2016 odločil, da se načrtovani projekti nadgradijo v skoraj ničenergijskem standardu, odločitev pa se je izkazala za pravilno. Vrtec namreč postaja referenčni objekt za javne stavbe.«
|
Vrtec v eni etaži in s skoraj 1400 kvadratnimi metri uporabnih površin je zgrajen v skoraj ničenergijskem standardu. Velike zastekljene površine pozimi omogočajo pasivno izrabo sonca, tako da v sončnih zimskih dneh vrtec ne bo potreboval dogrevanja. |
Ogrevanje z lesnimi sekanci in prezračevanje z rekuperacijo
Vrtec z osmimi oddelki za okrog 200 otrok je zgrajen v eni etaži in ima skoraj 1400 kvadratnih metrov uporabne površine. Zaradi skoraj ničenergijskega standarda bo imel na leto največ 5 kWh izgub na kvadratni meter, kar pomeni, da v sončnih zimskih dneh ne bo potreboval dogrevanja. Streha je projektirana tako, da z velikim številom svetlobnikov zagotavlja veliko dnevne svetlobe, ta pa v notranjost prihaja tudi skozi velike zastekljene površine, ki so postavljene v skladu s predpisi o toplotnih prehodnostih in s prekinjenimi toplotnimi mostovi.
| Skoraj ničenergijski standard bo tako pri novogradnjah kot pri prenovah od 1. januarja 2019 obvezen za vse javne stavbe v Sloveniji, po letu 2020 pa še za druge stavbe, tudi stanovanjske. Slovenska zakonodaja se tako prilagaja evropski direktivi o energijski učinkovitosti stavb, ki je takšne zahteve postavila predvsem s ciljem zmanjšati izpuste toplogrednih plinov – kar 40 odstotkov jih namreč »pridelamo« s stavbami, v katerih živimo in delamo. |
Ogreva se s sodobno kotlovnico na lesne sekance, ki so jo v občini postavili lani septembra in poleg vrtca ogreva še osnovno šolo, toploto pa bo zagotavljala tudi novi športni dvorani, ko bo zgrajena. Odločitev za lesno biomaso je besedah Ivana Kende logična posledica dejstva, da imajo v občini lesa v izobilju. S prehodom na ta energent so se izpusti CO2 v okolje zmanjšali za 116 ton na leto, saj je zgorevanje najbolj optimirano in največji izpuh predstavlja vodna para, sodobni 250-kilovatni kotel pa zaradi večjega izkoristka pri proizvodnji toplote porabi tudi za 17 odstotkov manj primarne energije. V občini s tovrstnimi naložbami kažejo okoljsko in ekološko ozaveščenost.
|
Vrtec ogreva sodobna kotlovnica na lesno biomaso, v prehodnih mesecih pa toplotna črpalka. |
|
V osmih oddelkih je prostora za okrog 200 otrok. |
Celotna vrednost naložbe je 2,3 milijona evrov,
pri čemer je občina za projekt dobila tudi nepovratna sredstva
Eko sklada v višini 350.000 evrov.
V toplejših mesecih bo toploto vrtcu zagotavljala toplotna črpalka, medtem ko sodobna prezračevalna tehnika skrbi, da se skoraj 90 odstotkov koristne toplote iz odpadnega zraka vrne nazaj v prostore.
Vrtec ima tudi 150 kubičnih metrov velik zbiralnik deževnice. Del deževnice se uporablja v sanitarne namene, v glavnem pa je namenjena morebitni gasilski intervenciji. Suha krajina je namreč kraško območje, kjer ob dolgotrajni suši lahko pride do pomanjkanja vode.
Povezane vsebine
