Mansarda v starejši klasični hiši staršev
»Zakaj bi zapravljala denar za nakup zemljišča ali nepremičnine, če imava na voljo neizkoriščen podstrešni prostor v veliki družinski hiši,« sta se pred petimi leti spraševala takrat še fant in dekle. Danes mož in žena po treh letih bivanja odločitve ne obžalujeta. Moderna mansarda se je izkazala za pravilno odločitev.
Strah, da mladi in stari ne »pašejo« pod isto streho, se je v njunem primeru izkazal za neutemeljen. »Zavestna in racionalna odločitev je prinesla lepo medgeneracijsko sožitje. Pomoč staršev pride še kako prav pri varstvu otrok. Zdaj oni pomagajo nama, ko bodo starejši, pa bova midva pomagala njim,« pravita lastnika sodobne mansarde in dodata, da imata kljub življenju pod isto streho s starši še vedno dovolj zasebnosti.
MANSARDA PRED OBNOVO
Lasten vhod mlademu paru zagotavlja dovolj zasebnosti.
Pred prenovo je bila mansarda - prostor pod streho v grobem stanju.
Nasvet, kako umestiti strešna okna sta lastnika poiskala v podjetju Velux.
Prenova mansarde je trajala leto in pol
Prostor pod streho je bil pred prenovo povsem neizkoriščen in v grobem stanju, brez ometov in tlakov, le priključki za elektriko in vodo so bili napeljani iz spodnjega nadstopja. Prenova mansarde je trajala leto in pol, preden sta se lahko vselila, predvsem zato, ker so veliko dela opravili sami. »Moji starši so gradbeniki, tudi mož je zelo spreten, na pomoč so priskočili še njegovi starši, tako da smo sami opravili vsa groba gradbena dela, notranje stene in prizidek,« pove sogovornica. Verjetno bi šlo hitreje, če bi dela prepustili mojstrom, a če sta znanje in volja v domači hiši, se ju splača izkoristiti, tudi s finančnega vidika, poleg tega so s končnim rezultatom vsi več kot zadovoljni. Za prenovo sta lastnika sicer odštela približno 90.000 evrov.
Najprej sta poskrbela za lasten vhod, do katerega vodijo zidane stopnice, ki se držijo hiše. Streho so na tem delu nekoliko dvignili in zgradili prizidek z leseno konstrukcijo. To pa je bil tudi edini poseg, ki je nekoliko spremenil zunanji videz hiše.
MANSARDA PO OBNOVI
Pri visokem kolenčnem zidu so okna vgrajena precej visoko, zato pogled ven zagotavljajo balkonska vrata na levi strani, strešna okna pa so dodaten vir naravne svetlobe.
Devet strešnih oken zagotavlja dovolj svetlobe tudi v oblačnem vremenu. Ozke stopnice z železno konstrukcijo vodijo v zgornji del mansarde z delovnim in bralnim kotipčkom, izdelal pa jih je lastnik sam.
Prezračevanje stanovanja tudi pri zaprtih oknih
»Strešna okna poskrbijo, da je v mansardi svetlo tudi v oblačnem vremenu, poleg tega so tudi funkcionalna, saj se ob dežju sama čistijo,« pravita lastnika. Za prezračevalni sistem se sicer nista odločila, vendar so strešna okna umeščena tako, da je mogoče mansardo ob odprtih oknih učinkovito prezračiti, poleg tega sta izbrala Velux-ova okna z integrirano prezračevalno loputo, ki omogoča prezračevanje tudi pri zaprtem oknu.
Mansarda in strešna okna za dovolj svetlobe in prijetno bivanje
Da bi bila mansarda kar najbolj funkcionalna, sta se za načrte tlorisne razporeditve obrnila na prijatelja – arhitekta Roka Škrjanca. Ker dobro pozna oba, je pri načrtovanju upošteval njun karakter – oba sta po duši pustolovca in rada potujeta – in zasnoval odprt, zračen in dinamičen prostor. Okrog 120 kvadratnih metrov veliko mansardno stanovanje je razdeljeno na bivalni in spalni del, v katerem je poleg dveh spalnic tudi kopalnica.
Vgradnja strešnega okna v kopalnici je bila zahtevna zaradi majhnega naklona strehe.
Vlogo kuhinjske nape je prevzelo strešno okno nad štedilnikom.
Pomemben prostor v bivalnem delu zaseda kuhinja, za katero je lastnica že od samega začetka vedela, kakšna bo: brez zgornjih polic, brez nape, z velikim funkcionalnim otokom, ki ima veliko predalov in omaric: »Želela sem, da je kuhinja osrednji prostor v mansardi, prostor, v katerem se pri nas stvari dogajajo.«
Iz bivalnega dela v zgornji del mansarde z delovnim in bralnim kotičkom vodijo ozke stopnice. Železno konstrukcijo je izdelal lastnik sam, za leseno pohodno površino pa je poskrbel mizar.
Za prijetno bivanje v mansardi v vročih poletjih so na strešnih oknih nujna senčila za strešna okna.
Same strehe sicer ni bilo treba menjati, sta pa vanjo umestila kar devet strešnih oken, kar je bilo nujno, da so v mansardi zagotovili dovolj naravne svetlobe. Kolenčni zid je namreč razmeroma nizek, zato je svetloba v mansardo v glavnem prihajala s čelne strani, kar pa za prijetno bivanje ne bi zadostovalo. Nasvet glede umestitve strešnih oken sta poiskala v podjetju VELUX Slovenija in z rezultatom sta več kot zadovoljna. Zlasti sta se razveselila, ker so njihovi strokovnjaki našli rešitev za umestitev strešnega okna v kopalnici, ki je umeščena med družabnim in intimnim delom stanovanja in je bila po prvotnem načrtu zaradi majhnega naklona strehe na tem delu brez okna.
Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bodo odgovorili na vprašanja.
Fotografije: osebni arhiv in arhiv Velux
Povezane vsebine
